Večina ljudi kar naprej gleda v isti lonec

“Aleksandrija je gostila grške filozofe, judovske učenjake in indijske jogije. Ptolomej je tam kartografiral svet, Evklid pa napisal razprave o geometriji,” ugotavlja Ilija Trojanow, ki sodi k najmočnejšim literarnim glasovom današnjega globalnega sveta in se kot tak v letu 2018 pridružuje vileniškim nagrajencem.

Ilija Trojanow, nagrajenec 33. festivala Vilenica, piše o rodni 
Bolgariji, Evropi, Afriki, Aziji ... Foto: osebni arhiv
Ilija Trojanow, nagrajenec 33. festivala Vilenica, piše o rodni Bolgariji, Evropi, Afriki, Aziji ... Foto: osebni arhiv

S podobnimi ugotovitvami svet vedno znova opozarja, čemu se moramo zahvaliti za to, kar imamo danes - raznolik svet, ki ga sam literarizira in kritično motri s pomočjo lastne večjezične in večkulturne izkušnje. Zbiralec svetov (2006) ni po naključju naslov najbolj znanega in v več kot 30 jezikov (leta 2015 v prevodu Braneta Čopa tudi v slovenščino) prevedenega romana tega, za različnost odprtega, transkulturnega pisatelja, ki je doma v več svetovih, s katerimi se srečujemo v njegovih reportažah, esejih, romanih, pesmih … Izmed več kot 30 knjig Trojanowa imamo v slovenščini še roman o uničevanju našega planeta Tajanje (2013, prevod Mojca Kranjc) in Odvečnega človeka, esej o neoliberalistični kapitalistični drži (2014, prevod Ana Jasmina Oseban).

Zbiralec svetov

Njegovega literarnega udejstvovanja in angažmaja pa ne moremo videti ločeno od zelo pestrega življenjepisa - izhodišča za pisanje. Iz rojstne Bolgarije, o kateri veliko piše, je družina leta 1971 s takrat šestletnim Ilijo odpotovala v Nemčijo, kjer je dobila politični azil. Leta 1972 je oče pričel delati kot inženir v Nairobiju, kjer je Ilija s presledki živel do leta 1984, Afriki pa posvetil veliko besedil. Leta 1984 se je preselil v Pariz, potem pa v letih 1985-1989 v Münchnu študiral etnologijo in pravo ter havarijo (poškodbe prevoznih sredstev, zlasti ladij). Leta 1989 je študij prekinil in ustanovil založbi, specializirani za afriško literaturo. Leta 1999 se je preselil v Mumbaj, od leta 2003 pa živel v Cape Townu in v Mainzu. Trenutno živi in ustvarja na Dunaju, če seveda ni na potovanju in ne zbira svetove.

Ilija Trojanow: “Sprehodil se bom do Padrič”

“Nagrada festivala Vilenica mi pomeni veliko, saj je mednarodna in seznam nagrajencev je neverjeten, kakor bi šlo za alternativno Nobelovo nagrado. Tu je toliko pisateljev, ki jih občudujem, na primer Dževad Karahasan in David Albahari,” je za Primorske novice v prvem odzivu zapisal Ilija Trojanow. Navdušuje ga tudi literarna Slovenija: “V čast so mi stiki z nekaterimi vašimi velikimi poeti, zlasti s Tomažem Šalamunom in z Alešem Štegrom.” Preseneti z napovedjo, da bo septembra med obiskom festivala odkorakal čez mejo: “Leta 1971 sem s starši iz Bolgarije skozi Jugoslavijo prebegnil v Italijo. Čez mejo smo šli nekje pri Gorici. Prvo begunsko taborišče, v katerem so nas nastanili, pa je bilo v Padričah. Sklenil bom torej življenjski krog: iz Lipice se bom sprehodil do 4,7 kilometra oddaljenih Padrič.”

Pravi prodor mu je uspel prav z romanom Zbiralec svetov. Zanj je sedem let hodil po sledeh vedoželjnega raziskovalca in orientalista Sira Richarda Francisa Burtona (1821-1890) in ga predstavil na treh glavnih postajah življenja: v Indiji, v Arabiji, kjer je kot eden izmed prvih Evropejcev pod krinko muslimana obiskal Meko in Medino in se udeležil hadža, ter v centralni Afriki, kjer je iskal izvir Nila. V prvem delu o njem pripoveduje njegov služabnik, v drugem ga spoznavamo skozi oči prič, ki bi naj potrdile, da je bil Burton slepar in vohun, v tretjem delu pa ga predstavlja njegov spremljevalec na poti k izviru Nila - njihove pripovedi se mešajo s splošno znanimi podatki o Burtonu. Gotovo nekaj Trojanowega najdemo tudi v Burtonovih besedah, o katerih po pogrebu razmišlja duhovnik, ki ga je spovedal: “Da, seveda hočemo iskati, a na noben način najti. Ravno to, da je vse življenje počel, je rekel. Vsepovsod je iskal, večina ljudi pa nasprotno, kar naprej gleda v isti lonec. Potem me je drzno pogledal v oči. S posmehom, moram reči.”

Svet spoznati od zunaj

Kot v nekem intervjuju ugotavlja Trojanow, današnjo književnost močno zaznamujejo večjezični avtorji in avtorice, tako imenovani menjalci jezikov. V tem vidi možnost svet spoznati od zunaj. Če zavestno stopiš v jezik, je drugače, kot če si vanj rojen. Z novim jezikom si v svoj svet prinesel nov svet, in večjezičnost je gotovo pomembna izkušnja globalnega, z migracijami, a žal tudi s ksenofobijo prežetega sveta. S Trojanowom smo dobili še enega vileniškega nagrajenca s kritično in pokončno držo, ki jo prepričljivo ubeseduje v dokumentarni literaturi, predvsem pa zelo poetično v esejih, romanih in pesmih.

Vesna Kondrič Horvat je članica žirije festivala Vilenica.


Najbolj brano