Zajtrk za kolesarje

Na Trgu Brolo so dišali rogljički, kava, tam so bile krepčilne banane in serviser, pripravljen, da odpravi manjše napake na poskočnih dvokolesnikih. Kolesarski zajtrk, vseslovenski projekt, ki je pripotoval tudi v Istro, je pokazal, da kolesarjev ni tako malo, kot se nam včasih zdi.

KOPER > Organizatorji so zajtrk ponudili vsem, ki so se s kolesom pripeljali mimo Trga Brolo: tistim, ki se vsak dan vozijo v službo, in onim, ki na kolo sedejo le občasno. “Hoteli smo opozoriti na kolesarjenje kot način premikanja namesto uporabe avtomobila. Še bomo vztrajali, saj menimo, da bi lahko vsak dan kolesarilo veliko več ljudi,” pravi Živa Kavka Gobbo iz društva za sonaraven razvoj Focus.

Nekateri kolesarji, ki so se ustavili na kolesarskem zajtrku, v službo kolesarijo vsak dan, čeprav ne živijo v Kopru. “Nekateri imajo v službah možnost uporabe tuša, nekateri se vozijo bolj počasi ali pa imajo s seboj rezervna oblačila,” je možnosti, kako naj kolesar v službo stopi urejen in dišeč, opisala sogovornica.

Želja: združiti kolo in avtobus

Ugotovili so, da je možnosti za vsakodnevni prihod v službo s kolesom več, kot si mislimo, zlasti med Izolo in Koprom. “S počasnejšo vožnjo kolesarji lahko prispejo tudi na Markovec. Če pa bi uporabo koles povezali z javnim prevozom, bi bilo še bolje,” še dodaja Živa Kavka Gobbo.

Na obrobju Pariza, od koder prihaja Joris Degas, kolesarjenje do službe ni prav pogosto: “Ljudje uporabljajo javni prevoz. Za kolesarje bi bila pot predaleč.” V treh mesecih, kar kot študent živi v Izoli, je opazil, da veliko ljudi kolesari. Borut Jerman iz Kulturno izobraževalnega društva Pina, enega od soorganizatorjev dogodka, o vsakodnevni uporabi kolesa pravi: “Z ženo skušava naučiti oba otroka, da je kolesarjenje nekaj običajnega. Kolesarska infrastruktura je iz leta v leto boljša, zato je naša edina prepreka v glavi. Imamo občutek, da je avtomobil bolj praktičen za uporabo,” pravi Jerman in obenem dodaja, da bi želel videti dan, ko bo mogoč prevoz koles na avtobusih.

Vid Jeranko in hčerka kolo uporabljata vsak dan. “Vsak premik po mestu in okolici naredimo s kolesom. Je hitreje, bolj poceni in lepše. Zadnja leta je kolesarska infrastruktura v Istri veliko boljša. Če pa bi javni prevoz prilagodil željam kolesarjev, bi se tudi tisti, ki prihajajo iz zaledja, lažje odločili za kolesarjenje,” opozori Jeranko.

“Pozabili smo popravljati kolesa”

Izak Pogačar, ki je na Trg Brolo prišel kot serviser koles, včeraj obiskovalcem ni mogel veliko pomagati. “Ena gospa je imela zlomljen ležaj na zadnjem kolesu, drugi je pripeljal kolo s predrto zračnico, vendar rezervnih s seboj nismo pripeljali.” Pogačar ugotavlja, da je skozi leta izginilo znanje popravila zračnice in k serviserjem gremo že, ko se nam izprazni guma. Kolesa, ki jih povečini vozimo, so kakovostna, še ugotavlja Pogačar, in zato jih njihovi lastniki nočejo puščati naokrog. Če bi obstajala parkirišča, kjer bi lahko kolesarji brez skrbi puščali svoje “konjičke”, bi bilo tudi kolesarjev več, meni Pogačar.

Jim Janessen prihaja z Nizozemske in priznava, da je kolesarjenje v državi, ki je povsem ravna, bolj preprosto kot v Sloveniji. Med študentsko izmenjavo, zaradi katere je prispel v Koper, je opazil, da na poti v službo kolesari zelo malo ljudi. “Ljudje na Nizozemskem uporabljajo kolo, ker je takšen prevoz bolj poceni. Ni pa odveč niti to, da smo vsi odraščali s kolesom.”

---