Ko zajoka interes kapitala

Ustanavljanje Krajinskega parka Debeli rtič gre h koncu in s tem tudi tri desetletja dolgi boj Ankarančank in Ankarančanov, ki so za ta edinstveni klif na slovenski obali v preteklosti dvigovali svoj glas. Med javno razgrnitvijo so občinske strokovne službe prejele nekaj predlogov, kako bi lahko na Debelem rtiču, tudi ko bo postal krajinski park, zaščitili interese redkih ribičev ter jim omogočili dva meseca ribolova. Oglasili so se vinogradniki, pripravljeni, da umaknejo nekaj vrst trt in spremenijo svoj način kmetovanja ter ustvarijo blagovno znamko ekološko pridelanih vin. In oglasila se je Iniciativa za prihodnost Ankarana s predlogom, pod katerega se posamezniki niso podpisali samo kot krajani, temveč kot politične osebe, vodje lokalnih izpostav strank SMC, SD in Desus.

Iniciativa je svoj predlog naslovila na ankaranske občinske svetnike, in četudi njeni člani zatrjujejo, da ne nasprotujejo ohranjanju narave, je njihov predlog prav takšen - svetnikom polagajo na srce, naj ne sprejmejo odloka o krajinskem parku. Menijo namreč, da bo krajinski park Debeli rtič pretirano omejil bodoči razvoj občine.

Morda pa se komu še kolca po časih, ko so na Debelem rtiču snovali turistične apartmaje in gostilne med trtami ter se je zdelo, da sta moč in interes kapitala močnejša od vsakega drevesa, četudi raste na Debelem rtiču.

O smereh, kam zadnji zmagovalec lokalnih volitev Gregor Strmčnik z listo Radi imamo Ankaran vodi občino, ni prav veliko dvoma. Zaščita Debelega rtiča pred interesi kapitala, ki ga želi že vrsto let pozidati, je bila in je še ena od temeljnih točk njegovega volilnega programa. Kdor ima malo boljši spomin, hitro prikliče dejstva, da je Tomaž Može, prvi podpisnik Iniciative za prihodnost Ankarana, še kot direktor Primorske gospodarske zbornice Koper, nasprotoval ustanovitvi občine in tudi naravovarstvenim razlogom, zaradi katerih je nastajala, in da načrtom o pozidavah na Debelem rtiču nekdanji koprski župan Dino Pucer, ki se je prav tako podpisal pod predlog omenjene iniciative, ni nikoli nasprotoval.

Morda omenjena iskreno skrbi, koliko bo upravljanje naravnega parka omejevalo prihodnje življenje prebivalcev Ankarana in razvoj občine. Morda pa se komu še kolca po časih, ko so na Debelem rtiču snovali turistične apartmaje in gostilne med trtami ter se je zdelo, da sta moč in interes kapitala močnejša od vsakega drevesa, četudi raste na Debelem rtiču.


Preberite še


Najbolj brano