Glas Pirana v Ljubljani

“Slovenija se spopada z močno centralizacijo in ljudje izven Ljubljane se počutijo izključeni iz odločanja, zato je še kako pomemben močan glas v državnem zboru, ki bo zagovarjal naše regionalne interese,” meni Meira Hot, piranska podžupanja, ki na državnozborskih volitvah kandidira kot članica SD v Piranu.

Ali Meiro Hot bolj označuje, da je nečakinja podjetnika Vejsila Hota ali da je bila nekdanja dijakinja piranske gimnazije, kjer naj bi jo “rekrutirala” nekdanja ravnateljica, pozneje piranska županja in občinska svetnica SD, Vojka Štular? “Menim, da o meni največ pove moje dosedanje delo,” prijazno, a odločno odgovori 38-letna magistrica znanosti s področja mednarodnega prava. Volilni štab ima v avtodomu, s katerim se vozi po občini. Le v Piran se, zagotavlja, ne namerava pripeljati, saj ne želi komu zasesti parkirnega mesta. Raje na Tartinijevem trgu postavi stojnico. Med volilno kampanjo pa je ponovno vzljubila tudi kolesarstvo.

Na državnozborskih volitvah se poskušate drugič. Zakaj menite, da vam bo tokrat uspelo?

“Do zdaj smo že imeli poslance iz piranske občine, ampak ne take, ki bi se res borili za svoj kraj.”

“Imam veliko več političnih izkušenj, v politiki sem se zgradila, utrdila. Poleg tega verjamem, da je zdaj pravi čas za SD.”

Piranska podžupanja ste bili dva mandata. Imate željo zapustiti lokalno politiko ali obstaja možnost, da vas bomo videli tudi na jesenskih županskih volitvah?

“Moj fokus so državnozborske volitve in zmaga na njih. Veliko ljudi me o tem sprašuje, ampak jaz Pirana ne zapuščam. Želim si biti močan glas Pirana v državnem zboru. Do zdaj smo že imeli poslance iz piranske občine, ampak ne take, ki bi se res borili za svoj kraj. Prepričana sem, da naša občina to potrebuje, saj zelo dobro poznam vse težave, ki jih imamo pri izpeljavi občinskih projektov zaradi oviranja države. Naj omenim samo dve desetletji čakanja na podaljšanje letališke steze, gradnje golf igrišča in ureditve Jernejevega kanala. Do zdaj v Ljubljani nismo imeli prave osebe, na katero bi se lahko obrnili za podporo.”

Imate občutek, da je slovenska Istra še vedno “rdeča enklava” ali se je v zadnjem času to kaj spremenilo?

“Nimam občutka, da bi se to spremenilo. Ko se udeležujem različnih proslav, ki jih organizira zveza borcev ali so posvečene priključitvi Primorske, se čuti te vrednote, ki so zelo močne in ki jih podpira tudi socialdemokracija. Gre za zagovarjanje enakosti, solidarnosti in pravičnosti. V tem pomenu je slovenska Istra še vedno - bom uporabila vaše besede - leva ali rdeča. Pri nas je tudi manj nestrpnosti in sovražnega govora kot drugod po Sloveniji. Verjamem, da bomo takšni tudi ostali.”

Javnomnenjske raziskave vas kot stranko uvrščajo na tretje mesto, za SDS in Listo Marjana Šarca. Je to po pričakovanjih?

“V primerjavi z letom 2014 je tretje mesto pravzaprav odlično. Takrat smo dobili komaj šest poslancev, kljub temu, da so bila pričakovanja drugačna. Ne glede, koga kdo voli, pa želim ljudi predvsem pozvati, naj gredo na volitve. Sploh v Piranu je volilna udeležba že vrsto let zelo nizka. In res šteje vsak glas. Na prejšnjih volitvah nam je zmanjkalo le 14 glasov.”

V strankinem predvolilnem programu govorite o usmeritvi Slovenije v trajnostno turistično destinacijo. Katere ukrepe bi izpostavili?

“Ko govorimo o razvoju turizma, je nujno v to vključiti tudi podeželje, kjer imamo tudi v slovenski Istri ogromno neizkoriščenega potenciala. Bistven pogoj za razvoj turizma pa je vlaganje v infrastrukturo, začenši z varnimi cestami. Poleg tega bi rada poudarila, da za zadovoljne goste lahko poskrbijo le zadovoljni delavci. To pa lahko dosežemo z izboljšanjem njihovih delovnih razmer in primernim plačilom za delo, ki ga opravljajo. To je v skladu z našim programom, ki zagovarja vključujočo gospodarsko rast, razbremenitev plač in pravico vsakogar do dostojnega življenja.”

Problematika migrantov je ena izmed izpostavljenih tem predvolilne kampanje Z ograjo na meji smo se soočili tudi v Istri. Kako gledate na to?

“To vprašanje je zelo kompleksno. Menim, da bi bilo treba primarno reševati vzroke migracij. Kup ljudi je nenadoma prišlo na našo mejo, ker je zatajila celotna mednarodna skupnost. Ti ljudje so v nečloveških razmerah živeli v taboriščih okoli Sirije, v Libanonu in Jordaniji, in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo prispeli do nas. Intervencije ZDA v Iraku, Afganistanu, Siriji bodo ta migracijski val še okrepile. Vsekakor bi bila potrebna močnejša in enotna politika EU, smiselno bi bilo vzpostaviti tudi centralen organ, ki bi presojal o upravičenosti do azilnega statusa. Kar pa zadeva Istro, ta je ena sama, in mislim, da nas ne bi smela razdeljevati ograja. Že sedaj se bojimo poletja in dolgih kolon, ko ljudje ob meji praktično ne morejo priti domov. Varnost je vsekakor zelo pomembna, bi jo pa bilo treba zagotoviti na zunanjih mejah EU.

Vaše delovanje v vlogi piranske podžupanje pogosto povezujejo z interesi vašega strica, podjetnika Vejsila Hota. Kako se s tem soočate?

“Moj stric na moje politično delovanje nima nikakršnega vpliva. Morda je bila zaradi najine sorodstvene povezave moja vloga podžupanje sprva nekoliko težja in sem morala najprej vsem dokazati, da sem povsem samostojna in da želim delati dobro za naš kraj. Odziv ljudi kaže, da mi je uspelo.”

Ali drži, da vas je v politiko že kot dijakinjo pritegnila nekdanja ravnateljica piranske gimnazije Vojka Štular?

“Tako kot večino mladih, tudi mene na gimnaziji politika sploh ni zanimala. Vanjo sem zašla povsem po naključju, kot Pirančanka, ki se je leta 2009 uprla načrtom, da se mesto v celoti zapre za promet. Zagotovo je to končni cilj, a je pred tem treba izboljšati logistiko in zgraditi vsaj še eno dodatno garažno hišo. Če sam ne živiš v Piranu, ne moreš razumeti, kako je to iz logističnih razlogov težko.”


Najbolj brano