Azbest? Koga briga!
Komentarji
29. 05. 2018, 05.55
, posodobljeno: 09. 07. 2018, 19.41
Azbest je terjal že (pre)veliko življenj, povzročil preveč bolezni. Doslej zlasti tistih, ki so bili vpreženi v njegovo proizvodnjo ali izpostavljeni njegovemu smrtonosnemu vplivu kot delavci v ladjedelnici, premikači na železnici, mehaniki pri popravljanju zavor, obrtniki pri menjavanju eternitne kritine ali vinaz ploščic. Zdaj se jim pridružujemo še ostali, ki prihajamo v stik s temi materiali. In to smo vsi, saj je, če drugega ne, azbestne kritine še veliko vse okrog nas.
Resda postanejo azbestne kritine nevarne šele, ko začnejo razpadati, a prav to se že dogaja, saj se jim življenjska doba izteka, marsikatera “eternitka” ali “salonitka” pa se preseli s strehe hiše na vrtno lopo ali ob zidu čaka, da odide na varno mesto. Da bi tja odšla na varen način, se ne trudi nihče. Ne občine, ki bi to lahko spodbujale s sofinanciranjem, ne država, ki bi bila to prva dolžna urediti.
Resda postanejo azbestne kritine nevaren šele, ko začnejo razpadati, a prav to se že dogaja, saj se jim življenjska doba izteka.
Dokazano je namreč, da azbest povzroča vrsto bolezni, od bolezni popljučnice in azbestoze do mezotelioma in pljučnega raka, pred šestimi leti so potrdili tudi povezavo z rakom grla in rakom jajčnikov. In kaj smo storili, da bi preprečili ali vsaj zmanjšali število teh bolezni? Skoraj nič. Te dni mi je prišel pod roke zapis seje enega izmed odborov državnega zbora v letu 2013, posvečene prav azbestu. Sejo je vodil eden od zdajšnjih ministrov. Poslanci so v en glas trdili, da je treba nekaj ukreniti, na koncu pa - kljub pozivom, da je treba določiti konkretne roke in ukrepe, - sprejeli sklep, naj pristojno ministrstvo preuči možnosti ...
In tako ministrstva preučujejo možnosti, državljani pa medtem po nepotrebnem zbolevamo in umiramo. Nikogar ni, ne poslancev, ne ministrstva, ki bi pripravil načrt, kako v nekaj letih na varen način odstraniti iz okolja vsaj večino azbesta.
V nedeljo bomo šli na volitve. Morda lahko svoj glas oddamo tudi glede na azbest. Saj azbest, žal, ni edina smrtonosna snov v našem okolju. A je stvar, ki je rešljiva. In je zato lahko test za vse, ki se potegujejo za naš glas, kako nameravajo reševati konkretne težave. Ali bodo le nemo gledali, da se nam kopičijo nevarni odpadki in bale plastike neznanega izvora kjer koli po državi in dogajajo kemisi v vseh možnih oblikah sramote za okoljsko in prostorsko ministrstvo?