Akcija! S filmom naprej!

Letošnji Kino Otok se bo oziral po različnih družbenih pojavih, ki zaznamujejo naš vsakdan. Večina filmov v središče postavlja sodobno Evropo, njeno zgodovino in aktualne razmere ter kulturni aktivizem, ki povezuje filmski program in način, na katerega nastaja festival. Po enoletnem premoru bo Manziolijev trg spet postal letni kino, otoški duh pa bo tokrat prvič pljusknil tudi v Koper.

IZOLA > 14. Kino Otok si želi širiti poglede, dajati glas protestom in usmerjati razmislek na posameznike in skupnosti, ki si aktivno prizadevajo delovati za družbeno in javno dobro. “Filmi, ki smo jih uvrstili na program, se povezujejo s časom in okoljem, v katerem nastajajo. Gledalcem zastavljajo vrsto vprašanj, na katera večinoma ne ponujajo odgovorov, ampak namesto tega spodbujajo dialog, ki se širi izven kinodvoran oziroma filmskih prizorišč,” skupni imenovalec tokratnega nabora otoških filmov predstavlja programska direktorica festivala Varja Močnik in poudarja, da je eno glavnih vodil pri izbiri filmskega letošnjega festivalskega programa kulturni aktivizem. Na tak način deluje tudi ekipa, združena v Zavodu Otok, ki festival pripravlja.

Po besedah direktorice Kino Otoka Tanje Hladnik je produkcija mednarodnega filmskega festivala neodvisnega avtorskega filma za producente, še posebej za nevladne organizacije, vedno dvojna izkušnja. Po eni strani jim prinaša veliko priložnosti, da sodelujejo z zanimivimi posamezniki in organizacijami iz lokalnega okolja, Slovenije in tujine ter z njimi razvijajo nove vsebine, po drugi strani pa se srečujejo z izjemno neugodnimi okoliščinami: “Letos se je nacionalna podpora festivalu ob prehodu financiranja z ministrstva za kulturo na Slovenski filmski center, znižala za 26 odstotkov. Približno uravnoteženost proračuna letošnjega festivala zagotavlja naša uspešna prijava za evropsko podporo,” pojasnjuje direktorica in opozarja, da so razmere, v katerih delujejo, izredno negotove: “Za ilustracijo naj povem, da smo proračun letošnjega festivala zaokrožili 25. aprila, torej slab mesec in pol pred začetkom festivala. Pri tem kot primer dobre prakse izpostavljam Občino Izola, saj smo postopek podpore z njimi zaključili že konec lanskega leta, kar je omogočilo naše delovanje v prvih mesecih letošnjega leta.” Kot je povedala, ne gre pričakovati, da se bodo razmere, s katerimi se srečujejo vsi, ki v Sloveniji delujejo na nevladnem polju v kulturi, prav kmalu uredile: “Zato pozivamo k ponovnemu ustoličenju umetnosti in kulture kot ključnih vrednot, na katerih temelji civilizacija. Kulturni aktivizem dojemamo kot nujen korak k družbenemu aktivizmu, torej kot akcijo, ki presega individualno in posega v družbeno s ciljem pozitivne spremembe za vse.”

Kino Otok tudi v Kopru

Karavani otoških mest se letos prvič pridružuje Koper: drevi ob 20. uri bodo v CMK-ju predvajali jagodni izbor iz sekcije Video na plaži, v nedeljo 3. junija, pa na Martinčev trg prihaja Veliki pretres, v katerem Sandro Baldoni predstavi zgodbo o upanju in skupnosti, ki se izvije iz posledic velikega potresa v Italiji leta 2016. Koprske projekcije se bo udeležil tudi režiser. Kino Otok bo zaživel tudi v drugih primorskih krajih: v Kosovelovem domu Sežana bodo 7. junija prikazali film Tovarna nič, istega dne ob 20. uri bo v Kinogledališču Tolmin projekcija dokumentarca Playing Men, ki ga bodo dan kasneje zavrteli tudi v Filmskem gledališču v Idriji. Letošnji Kino Otok bo tudi tokrat pljusknil v Ljubljano.

Temna plat evropske zgodovine

Otvoritveni film Čuvarke v režijiXavierja Beauvoisa prikazuje življenje na francoskem podeželju v času prve svetovne vojne. Svet razpada v uničujoči moriji, moški so na frontah, a nekaj stebrov še vedno tiho in mogočno stoji - skupnost, ekonomijo in kulturo ohranjajo ženske. Po besedah programske direktorice gre za nežen in tih, a veličasten, celo epski film, ki se nanaša na zgodovino Evrope in njene posledice, ki odzvanjajo tudi v sedanjosti. Ena takšnih je tudi kolonializem.

Dediščini te temne plati evropske zgodovine se bo posvečal tudi program kratkih filmov Kronski dragulji zahoda, ki ga bodo prikazali v Art kinu Odeon. Tam bo med drugim na sporedu film Kongo na sodišču, v katerem je režiser Milo Rau na svojevrstnem civilnem sodišču zbral žrtve, zločince, opazovalce in analitike dogajanje v Kongu ter ustvaril natančno in neolepšano sliko največje in najbolj krvave ekonomske vojne v zgodovini človeštva.

Tanja Hladnik

direktorica festivala Kino Otok:

“Kulturni aktivizem dojemamo kot nujen korak k družbenemu aktivizmu, torej kot akcijo, ki presega individualno in posega v družbeno s ciljem pozitivne spremembe za vse.”

Novosti in stalnice

Novost letošnjega festivala je sekcija Evropa 2.0. Ta med drugim prinaša film Waldheimov valček, v katerem Ruth Beckermann prek dokumentarnih posnetkov pokaže razkrivanje nacistične preteklosti Kurta Waldheima, nekdanjega generalnega sekretarja Združenih narodov in poznejšega predsednika Avstrije. Na Kino Otoku bodo letos še več pozornosti posvetili slovenskemu filmu, zato so zasnovali novo sekcijo Ljubo doma. V njej bodo predstavili program kratkih filmov Andreja Zdraviča z naslovom Ocean Cantos in film Playing Men režiserja Matjaža Ivanišina, pripravili pa bodo pa tudi projekcije kratkih filmov Jana Cvikoviča, enega od očetov Kino Otoka.

Sekcija Silvanov zaliv prinaša japonski film Potovanje v Tokio, zgodovina sedme umetnosti pa se bo razprla tudi v filmu Divji fantjeBertranda Mandica. Sekcija Video na plaži, ki je namenjena predstavitvi kratkih filmov mladih neuveljavljenih, a prodornih avtorjev, bo ponudila 46 filmov. Tudi letos bo pester in raznolik program za otroke pripeljala Podmornica. Na “otoku za mularijo” bodo ob filmskih projekcijah našle prostor različne delavnice, pa tudi Frišni filmski ulov, za katerega so poskrbeli mladi filmarji. Na festivalu, ki bo v Izolo s filmskimi podobami preplavil med 6. in 10. junijem, bo tokrat drugič zaživel zaživel Pro Otok, ki ga namenjajo filmskim profesionalcem.

---