Morgan: “Lahko bi že trte rasle”

“Ljubim to zemljo, ljubim Istro in vedno smo opravili analizo tal. Material, zemlja je bila vedno kakovostna,” je pred dnevi zatrdil Emil Grižon, ki ga tožilstvo obtožuje, da je skupaj s Klavdijem Morganom z nasutjem skoraj pol milijona kubičnih metrov materiala v dolini Piševca in Drnice obremenil in uničil naravno okolje. “Če bi delo dokončali, bi tam že rasle trte,” je pristavil Morgan.

Deponiji materiala v dolini potoka Piševec in reke Drnice med Padno in Grintovcem sta skupaj z 
obtoženima pristali na sodišču.  Foto: Jaka Jeraša
Deponiji materiala v dolini potoka Piševec in reke Drnice med Padno in Grintovcem sta skupaj z obtoženima pristali na sodišču.  Foto: Jaka Jeraša

KOPER > Po besedah 58-letnega najemnika zemljišč v dolini Piševca Klavdija Morgana je vse skupaj zakuhala ena od kmetijskih svetovalk, ki naj bi hotela tam postaviti jez, domačini pa naj bi bili proti. S to trditvijo je začel svoj zagovor in dejal, da je od sklada kmetijskih zemljišč najel zemljišča, ki niso bila primerna za ureditev vinogradov. Najprej naj bi na najetih parcelah uredil 4000 kvadratnih metrov vinogradov, nato pa je hotel urediti še preostale parcele.

Zato je z Grižonovim podjetjem Finali trading sklenil pogodbo, po kateri so mu v dolino dovažali velike količine materiala. “Sklad je vedel za moje načrte. Potem ko je prišlo do te afere, mi je sklad vzel zemljišča, vendar sem na sodišču uspel in so mi zemljo vrnili,” je povedal.

Reševali so stisko

“Sodišče je postavilo sodnega izvedenca, ki je pregledal zemljo. Ugotovil je, da je pripeljana boljša zemlja, kot je bila na tem zemljišču prej. Ampak potem so nas ustavili in tako je ostalo. Zdaj je spet vse zaraščeno. Že šest let. Če bi delo dokončali, bi tam že rasle trte,” je povedal Morgan in na vprašanje sodnika Mateja Štrosa, kdo bi moral dobiti dovoljenja za nasutje materiala, odgovoril, da podjetje Finali trading.

“Za Piševec je bilo s pogodbo določeno, da bo dokumente pripravil Morgan,” pa je nasprotno zatrdil 66-letni Emil Grižon iz Nove vasi. Ne glede na njuno razhajanje o tem vprašanju pa oba posredno priznavata, da so v dolino Piševca material nasuli brez vseh dovoljenj.

Grižon je v svoj zagovor povedal, da je bilo njegovo podjetje edino, ki se je v slovenski Istri ukvarjalo s prevzemom in predelavo gradbenih odpadkov. In ker v Istri tako kot danes tudi takrat ni bilo določenega prostora za odvoz tovrstnega materiala, so stisko reševali tudi tako, da so ga vozili tja.

Trdi, da so vedno opravljali analize

“To je bilo zapuščeno zemljišče. Okoli reke Drnice in potoka Piševec ni bilo zadnjih 30 let nobenega kmetijstva, niti ene obdelane parcele. To je žleb in okoli njega gozd. Kmetje so te parcele nehali obdelovati, ker so jim vse živali pojedle,” je povedal Grižon. Dodal je, da mu je Morgan povedal, da mu je takratni direktor sklada kmetijskih zemljišč obljubil, da mu bodo dali soglasje za nasipanje v dolini Piševca. “Pa mu ga ni dal. In potem sem sam pridobil soglasja. Manjkalo je samo še dovoljenje sklada,” je povedal.

“Rojen sem na kmetiji, rad delam, ljubim to zemljo, ljubim Istro in vedno smo opravili analizo materiala. Žal mi je, da je ta del spet zapuščen in zaraščen. Če bi dokončali delo, bi bilo tudi tam kot na bližnjih parcelah, kjer smo tudi mi zasipali, in kjer rase štiri tisoč trsov in pridelajo nekaj vagonov grozdja. Tako pa tam ni nič,” je sklenil svoj zagovor Grižon in v njem omenjal tudi težave s koprskim županom Borisom Popovičem in zgodbo, kako je podjetje Finali na Serminu pri Kopru ostalo brez prostora, na katerem je desetletja predelovalo gradbene odpadke.

Rešitev v civilni sodbi?

Tožilstvo Grižonu, Morganu in samemu podjetju Finali očita, da so julija 2009 v dolino Piševca pripeljali 200.000 kubičnih metrov morskega mulja in usedlin, odpadnega gradbenega materiala, drobljenca, zemljine in kamenja, v dolino Drnice pa 255.000 kubičnih metrov materiala. V dolino Drnice bi lahko po dovoljenju odložili le 100.000 kubičnih metrov materiala, za dolino Pišnice pa niso imeli vseh dovoljenj.

Da ni šlo za nevarne odpadke in morski mulj, bodo odvetniki dokazovali tudi z mnenjem sodnega izvedenca, ki je v civilni tožbi Morgana proti skladu kmetijskih zemljišč ugotovil, da je šlo za navadno zemljino, ki ne vpliva ali spreminja kakovost tal. “In s katero bi lahko brez težav uredili terase za vinograd. Izvedenec je celo povedal, da je Morgan v delu tega zemljišča delo dokončal in teren pravilno ter popolno saniral,” trdi odvetnik Denis Zobarič.


Najbolj brano