Preverjajo neprofitne najemnike

Komunala Izola se je pred kratkim lotila preverjanja, ali neprofitni najemniki še izpolnjujejo pogoje za neprofitni najem občinskega stanovanja. Doslej so pod drobnogled vzeli 93 gospodinjstev in 12 izdali odločbo o tržni najemnini, ki je več kot dvakrat višja, saj v povprečju znaša 6,50 evra za kvadratni meter, neprofitna pa 2,62 evra. Od letos najemnike preverjajo tudi v Piranu, v Kopru in Ankaranu pa to počnejo že od leta 2012.

Piranska občina je  22 neprofitnih stanovanj    nazadnje zgradila na Košti v Sečovljah pred  enajstimi leti. 
Na najemnino vselej vplivajo velikost, starost,   oprema in  lokacija stanovanj. Foto: Nives Krebelj
Piranska občina je 22 neprofitnih stanovanj nazadnje zgradila na Košti v Sečovljah pred enajstimi leti. Na najemnino vselej vplivajo velikost, starost, oprema in lokacija stanovanj. Foto: Nives Krebelj

ISTRA > Da so se preverjanja najprej lotili v Kopru, ni naključje; imajo poseben javni stanovanjski sklad, ki razpolaga z največ neprofitnimi stanovanji v Istri, 650, od katerih jih je 48 v Ankaranu. Izolska Komunala upravlja s 307 stanovanji (zasedenih je 278), piranski občinski urad za premoženjskopravne zadeve pa s 190.

V Kopru in Ankaranu 42 oziroma 27 kršiteljev

V koprskem skladu izvajajo redne letne oglede stanovanj zadnjih šest let. “Na leto jih opravimo 100 do 150. Zabeležimo vse spremembe glede števila družinskih članov, ki se ne ujemajo s podatki v najemnih pogodbah, ter ukrepamo skladno s pristojnostmi,” pojasnjuje direktorjev pomočnik Igor Franca. V letih 2015 in 2016 so pod drobnogled vzeli tudi premoženje najemnikov in njihovih družinskih članov, za skupaj 2000 oseb torej, vendar so bili pozorni le na morebitno lastništvo nepremičnin.

Preverjanje do nedavnega ni bilo mogoče

Preverjanje premoženja najemnikov, ki so pogodbe podpisali pred letom 2003, do nedavnega ni bilo mogoče, ker so najemno pravico sklepali za nedoločen čas. Preverjanje je postalo mogoče šele po spremembi stanovanjskega zakona junija lani, ki jo je narekovala odločitev ustavnega sodišča. Ustavno presojo je sprožil izolski župan Igor Kolenc, ker so v Izoli pomislili, da se je nekaterim najemnikom z leti izboljšal standard in niso več upravičeni do neprofitnih zneskov. V Kopru in Ankaranu so se preverjanja premoženja lahko lotili že prej (2016, 2017), ker je sklad z najemniki z daljšim stažem v letih 2010-2015 sklenil nove pogodbe v notarski obliki in s klavzulo o izvršljivosti.

“Ugotovili smo, da je imelo 42 najemnikov premoženje, ki presega z zakonom določen prag. Izdali smo jim odločbe o tržni najemnini, 15 se jih je pritožilo. Ker so nekateri premoženje prodali oziroma prenesli na sorodnike, smo postopek zanje ustavili. Večina kršitev se je nanašala na podedovano premoženje, na petino hiše ali šestnajstino zemljišča. Devet najemnikov je stanovanje vrnilo, 18 jih poslej plačuje tržno najemnino.” Zaračunavajo jo po šest evrov za kvadratni meter, čeprav na Koprskem dosega 6,5 do osem evrov (neprofitno pa od 1,15 do 3,76 evra za kvadratni meter).

Večina 12 izolskih najemnikov se je za plačilo tržne najemnine odločila brez večjih težav, navaja direktor Komunale Denis Bele. “Da bi se najemnik izselil, se ni zgodilo. Ko je v stanovanju manj uporabnikov, kot jih je bilo ob dodelitvi stanovanja, najemniku ponudimo zamenjavo z ustreznim stanovanjem, če ga imamo na voljo, sicer sklenemo aneks k pogodbi za novega družinskega člana, ki ga je dolžan preživljati sam ali njegov partner oziroma je s to osebo v zakonski zvezi. V teh primerih pride do večjega števila uporabnikov, kot jih določajo zakonski normativi na površino stanovanja.”

Prekoračitev premoženjskega cenzusa ne velja za hujšo kršitev, za katero bi stanovanjski zakon narekoval izselitev. Določa uvedbo tržne cene, ki lahko velja le za določen čas - dokler najemniki presegajo cenzus.

V piranski občini o kršitvah še ne želijo govoriti, češ da postopka celovite preverbe niso končali. Če bodo ugotovili, da nekateri najemniki zaradi višjih dohodkov niso upravičeni do neprofitnega najema, jim bodo tudi sami zaračunali tržno najemnino. Dodajajo še, da so upravičenost do najema neprofitnega stanovanja v preteklosti preverjali “v posameznih primerih in predvsem na podlagi prijav o kršitvah”.

V bodoče preverjanje celotnega premoženja

Zakaj niso pozorni tudi na druge kazalce premoženja, kot so prihodki, avtomobili in bančni prihranki? V Izoli in Kopru pravijo, da se do teh informacij zaradi varovanja osebnih podatkov težko dokopljejo. Po drugi strani se zavedajo, da je v Istri najemnikov z visokimi prihodki manj kot v prestolnici, kjer so v zadnjih mesecih preverjali prav ta vidik premoženja. Določila o najvišji dovoljeni vrednosti avtomobilov za neprofitne najemnike so precej visoko zastavljena, morebitne bančne prihranke je mogoče hitro dvigniti. Kljub temu tako v stanovanjskem skladu kot Komunali napovedujejo, da bodo v bližnji prihodnosti vzeli v precep tudi premično premoženje.

157

evrov znaša v povprečju neprofitna najemnina v Izoli za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje,

390

evrov pa tržna.

Med ostalimi kršitvami predvsem neplačevanje

Povsod po Istri se srečujejo z neplačevanjem najemnin, zlasti v strnjenih piranskih ulicah nekateri najemniki motijo sosede, povzročajo čezmeren hrup ali kakšne druge nevšečnosti. Tako kot drugod v državi so že imeli opraviti s kakšnim najemnikom, ki je povzročal škodo v stanovanju ali ga oddajal v podnajem, čeprav to brez soglasja lastnika ali upravljalca stanovanja ni dovoljeno. Koprski sklad ni dobil vloge za podnajem že najmanj štiri leta.

V primeru omenjenih hujših kršitev lahko lastniki oziroma upravljalci neprofitnih stanovanj odpovejo najemno pogodbo. Neplačevanje rešujejo tako, da posameznike redno opominjajo o višini dolga, jim ponudijo možnost poplačila na obroke ali gredo v izvršbe. Deložacijam se skušajo ogniti v največji možni meri, čeprav so jih bili v piranski občini v zadnjih letih nekaj prisiljeni izvesti. Koliko, ne navajajo, poudarjajo le, da posamezniki niso želeli poravnati zapadlih obveznosti. Nasprotno koprski stanovanjski sklad v zadnjih štirih letih ni sprožil nobenega sodnega postopka za izpraznitev stanovanja. “Najemnikom, ki imajo težave, ponudimo možnost obročnega plačevanja in sodelujemo s Centrom za socialno delo,” je nazoren Franca. Približno 150 tudi ugodijo prošnji za subvencijo najemnine, ki jo vsako leto odda po 200 najemnikov. Tiste, ki plačujejo nižje zneske, preverijo vsako leto.


Najbolj brano