Robert Gajser: “Razvoj ne sme škodovati naravi”

Po izobrazbi diplomirani ekonomist in inženir strojništva Robert Gajser iz Mirnaje sedemnajst let vodil svoje podjetje. Leta 2014 se je podal v politiko in na listi SMC je bil izvoljen za občinskega svetnika v občini Miren-Kostanjevica. Od leta 2016 je zaposlen kot strokovni sodelavec v državnem zboru, zdaj pa cilja na mesto poslanca.

 Foto: Alenka Ožbot
Foto: Alenka Ožbot

Stranka SMC se zavzema za zeleno Slovenijo, po drugi strani pa za gospodarski razvoj. Kje vidite ravnovesje med tema dvema poloma?

“Gospodarski razvoj je temelj napredka naše družbe, kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo morajo biti naš cilj, saj bomo lahko le tako zagotavljali socialno varnost vsem družbenim strukturam. Razvoj pa ne sme škodovati naravi. Zdi se mi, da je ekološka osveščenost Slovencev v zadnjih letih bistveno napredovala, za kar gre zasluga predvsem zainteresiranim posameznikom in civilnim iniciativam. Odgovornost za ohranjanje čistega in zdravega okolja pa je na vseh nas, vsak dan. K temu lahko tudi kot posamezniki veliko prispevamo že s tem, da kupujemo izdelke z manj embalaže in da odpadke ustrezno ločujemo.”

“Brda potrebujejo boljšo glavno prometnico do svojega središča, saj se je promet s turističnim razcvetom še povečal. Obvoznico nujno potrebuje tudi Kanal.”

Sedemnajst let ste vodili svoje podjetje, tako da veste, kaj podjetniki in obrtniki potrebujejo za lažje poslovanje. Se zavzemate za zniževanje davka na dobiček, manjše obremenjevanje plač?

“Stranka modernega centra, SMC, je socialno liberalna stranka, naš program je zasnovan na dveh temeljnih usmeritvah, močno tržno gospodarstvo in močna socialna država, ki skupaj zagotavljata blaginjo in čim bolj enake možnosti za vse ljudi. Ker pa stvari niso nikoli črne ali bele, je treba vselej, tudi na področju delavnopravne in davčne zakonodaje, iskati uravnoteženost ukrepov. V času, ko sem vodil svoje podjetje, nisem nikoli postavljal dobička pred zaposlene, tudi v težkih časih gospodarske krize ne.”

Brda potrebujejo boljšo glavno prometnico

V zadnjih letih je morala država veliko vlagati v sanacijo posledic naravnih nesreč. Kaj bi lahko naredila za večjo varnost pred poplavami in kako lahko vi pomagate pri tem?

“Poplave so bile v preteklih letih dokaj pogoste in obsežne. Na srečo, niso nikoli bila ogrožena človeška življenja, za kar gre zahvala tudi civilni zaščiti in gasilcem. Kljub temu pa je bila škoda na objektih in poljščinah velika. Vlada je v letu 2017 sprejela načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje 2017-2021, v okviru poplavno najbolj ogroženih porečij v Sloveniji, med katere spada tudi reka Vipava. Načrt predvideva protipoplavne ukrepe v višini približno 540 milijonov evrov, iz različnih virov financiranja. Svojo nalogo kot poslanec DZ vidim predvsem pri zagotovitvi denarja iz državnega proračuna za izvajanje ukrepov. V izvajanju je tudi že projekt Visfrim za zmanjševanje poplavne ogroženosti, ki je celo nadgrajen s projektom Grevisin, ki je namenjen gradnji zelene infrastrukture na vodah.”

Pri cestni infrastrukturi na Goriškem izpostavljate gradnjo obvoznice Kojsko. Zakaj se vam zdi pomembna?

“Ker sem po rodu Bric in sem svoje otroštvo preživel v Brdih, se še spomnim, kakšen pomen je za Brice imela leta 1985 izgradnja 'ozimske' ceste skozi Podsabotin do Solkana. Že takrat je bil pod Humom zgrajen priključek proti Brestju, kjer naj bi potekala obvoznica. Vsak, ki je kadarkoli obiskal Brda, pozna ožino v Kojskem pri 'Matjacu', kjer promet poteka le enosmerno. Brda potrebujejo boljšo glavno prometnico do svojega središča, saj se je promet s turističnim razcvetom še povečal. Obvoznico nujno potrebuje tudi Kanal.”

Na primorskem podeželju so zaprli veliko bančnih in poštnih poslovalnic. Bi morala država sprejeti ukrepe, s katerimi bi spodbujala, da se na lokalni ravni ohranja te poslovalnice in s tem tudi kakovost življenja na podeželju?

“Zapiranje poslovalnic je zgolj posledica pritiska kapitala na stroškovno učinkovitost poslovanja bank in pošte. Med tem ko gre pri poštnih poslovalnicah za druge razloge, je zapiranje poslovalnic Nove KBM, ki smo jim bili priča v Mirnu, Renčah, Braniku, Desklah, Dornberku neposredna posledica prodaje banke. Kljub temu, da imajo zagovorniki prodaje bank in drugega državnega premoženja številne argumente za, se kakovosti življenja ljudi na podeželju ne da meriti v stroškovni učinkovitosti.”

Lokve brez uspešnih razvojnih idej

V lokalnem turizmu izpostavljate ponovno oživitev turističnega centra Lokve. Kakšen razvoj vidite na Lokvah in kako menite, da lahko država pomaga pri takih lokalnih projektih?

“Lokve so le eno turističnih območij znotraj tako imenovane mediteranske Slovenije. So pa mogoče najbolj tipičen primer izostanka razvojnih idej. Čeprav je bilo v preteklosti že nekaj delnih poskusov oživitve tega nekdaj lepega zimskega središča, so se ti poskusi izjalovili. Država ima več možnosti, kako lahko pomaga, tudi takšnim, manjšim lokalnim projektom, od nepovratnih ali povratnih kohezijskih sredstev, ki jih lahko dodeli z razpisi, do neposrednega investiranja v infrastrukturo ali pa pomoči pri iskanju ustreznega zasebnega investitorja. Je pa vselej zelo pomembno, da je za to lokalna skupnost zainteresirana in da ima jasno izdelano vizijo razvoja turizma. Za razvoj turizma pa je pomembna tudi prometna infrastruktura. Letos bo vlada za popravila, izboljšave in razširitve cestne infrastrukture na relaciji Solkan - Lokve - Čepovan namenila več kot sedem milijonov evrov, kar bo izboljšalo dostopnost, predvsem pa varnost.”

Če boste izvoljeni, za kaj si boste še posebej prizadevali in kaj si lahko od tega obeta lokalno okolje?

“V preteklem mandatu sem kot občinski svetnik in kot strokovni sodelavec v DZ, kjer je bila ena mojih glavnih nalog komunikacija z lokalnimi skupnostmi primorsko-notranjske regije in prenos lokalne problematike v poslansko skupino, videl, kako pomembno je sodelovanje poslancev z občinami in župani. V ta namen bom tudi znotraj volilne kampanje obiskal vse župane, se seznanil z njihovimi potrebami in jim ponudil sodelovanje, ki bo z mojo izvolitvijo še bolj učinkovito.”


Najbolj brano