Furmanstvo je dobilo svoj prvi film

Danes bo premiera prvega dela dokumentarnega filma Dediščina furmanstva, prvega filma o furmanstvu pri nas sploh. Nastal je v okviru projekta ohranjanja dediščine furmanstva, ki ga je zasnovalo kulturno društvo Kolut. Pod scenarij in režijo sta se podpisala ugledna ustvarjalca, po rodu iz Postojne, Drago Mislej - Mef in Dušan Milavec.

Projekt so predstavili (z leve): Alenka Furlan Čadež, Drago Mislej - Mef, Igor Marentič, Dušan Milavec, Ernest Zakarija in Aleš Zidar. Foto: Valter Leban
Projekt so predstavili (z leve): Alenka Furlan Čadež, Drago Mislej - Mef, Igor Marentič, Dušan Milavec, Ernest Zakarija in Aleš Zidar. Foto: Valter Leban

POSTOJNA > “Tema je res vrhunska, zato me čudi, da še nihče v Sloveniji furmanov ni zagrabil za snemanje igranega filma. Furmanstvo se začne z Martinom Krpanom, ki je bil mogoče zadnji tovornik, in traja do 60. let prejšnjega stoletja. Vmes je zanimivih zgodb, kolikor hočete. Prav posebna je tista o najdaljšem, 64 metrov dolgem jamboru, ki so ga po Jamborni cesti peljali iz Rakitne do Trsta. Cele vasi so bile vključene v ta prevoz,” pravi Drago Mislej - Mef, ki je izziv za sodelovanje pri filmu sprejel na povabilo producenta Ernesta Zakarije, direktorja postojnskega Studia Proteus.

Deset let prepozno

Priznal je, da je precenil svoje znanje o furmanih. “Če si bil kdaj na Furmanskem prazniku, že misliš, da nekaj veš o furmanih. Ko pa začneš prebirati in raziskovati, spoznaš, da veš malo.” Oprl se je predvsem na knjigo Furmani, skozi postojnska vrata do morja in naprej Milana Trobiča, ki je temeljno delo o furmanstvu, in knjigo Miroslava PahorjaPo Jamborni cesti v mesto na peklu.

Brezplačne projekcije v treh občinah

Film dediščino furmanstva dokumentira na območju celotne regije, zato ga bodo tudi predvajali v vseh treh ključnih občinah, Postojni, Pivki in Ilirski Bistrici. Po drevišnji premieri, ki bo ob 19. uri v Kulturnem domu Postojna, bo tu še ponovitev 23. maja. 24. maja bo film na ogled v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici, 25. maja v Krpanovem domu v Pivki, povsod ob 19. uri. Film v dveh delih bo izšel tudi na DVD-jih, ki jih bodo podarili domoznanskim oddelkom knjižnic v omenjenih občinah in Notranjskemu muzeju Postojna.

A ko je scenarij že napisal, je ugotovil, da s snemanjem filma zamujajo vsaj deset let, saj so predvideni sogovorniki, še zadnji živeči furmani, že umrli. Zato so poiskali tiste, ki so jim bili najbližje, ki o furmanstvu največ vedo in ki ohranjajo dragoceno dediščino. In nastal je film, ki gledalcem na prijazen in zabaven način prikazuje pomen furmanstva. “Obenem pa, kar se mi zdi pomembno, ohranja še zadnje delčke te tradicije, ki so ostali, od kovača, sedlarja, kolarja do čevljarja. Ti poklici izginjajo in če ne drugje, bodo ostali v tem filmu.”

Ozaveščanje mlajše generacije

Film je del 66.500 evrov vrednega projekta Ohranjanje dediščine furmanstva ob cesarski cesti Dunaj-Trst s poudarkom na območju sedanje občine Postojna, za katerega so kulturno društvo Kolut, podjetje Studio Proteus in Občina Postojna na razpisu LAS za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom pridobili večinoma evropski denar.

“Furmanstvo je bila ena najpomembnejših dejavnosti, s katero so se ukvarjali prebivalci ob stari cesarski cesti Dunaj-Trst in je posledično prispevalo k razvoju drugih dejavnosti, kot so lesna industrija, gostinstvo,” je Alenka Furlan Čadež, predsednica društva Kolut, izpostavila, da je cilj projekta predvsem ozaveščanje in ohranitev obstoječe kulturne dediščine, tudi pri mlajši generaciji.

Studio Proteus s filmom o furmanstvu nadaljuje delo, ki ga je pred leti začel s ciklom filmov o starih Postojnčanih, s čimer želi mnoge spomine iztrgati pozabi. Zakarija je zadovoljen, da so po zaslugi sodelovanja z LAS filmu zagotovili več denarja, večjo ekipo, znotraj katere so izkušnje in znanje starejših povezali z ustvarjalnostjo mladih, višja pa je tudi kakovost. “Ta projekt je doslej najpomembnejši in ni orientiran samo na Postojno, ampak na celo regijo, povezuje te kraje in nam o njih podaja sliko, ki bi jo mogoče sicer pozabili.”


Najbolj brano