Zvočno popotovanje od klasicizma do Orienta

Kulturni dom Nova Gorica je sezono 37. Glasbenega abonmaja minuli teden zaključil s koncertom Komornega orkestra Kammersymphonie Berlin z dirigentom Jürgenom Brunsom. Kot solist se je predstavil saksofonist Oskar Laznik, dvakratni zmagovalec Mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Novi Gorici.

Program, ki sta ga izbrala Kammersymphonie Berlin in dirigent Jürgen Bruns izbrali, je s simfonijama Josepha Haydna in Wolfganga Amadeusa Mozarta dal poseben prostor klasicizmu. Med ti skladbi sta vključila še Orient Express slovenskega skladatelja Marka Mihevca in priljubljeni Koncert za saksofon in orkester v Es-duru, op. 109Aleksandra Glazunova, kjer je svojo virtuoznost pokazal solist.

Kammersymphonie Berlin in dirigent Bruns, ki sta goriškemu občinstvu že znana, sta tudi na tokratnem koncertu prepričala z dobrimi izvedbami. Pri simfonijah sta v ospredje interpretacije stopila galantnost in razigranost. Orkester je dosledno sledil normativom estetskih zapovedi klasicizma. Pri gradnji dramaturgije in same pripovednosti glasbe si je orkester prizadeval ohraniti melodično uravnoteženost in je ostajal na preverjenih interpretativnih temeljih. Glasba je odzvanjala v umirjenem tonu.

Z nastopom saksofonista Oskarja Laznika se je glasbena formalnost, ki je vladala v izvedbi orkestra, nekoliko razrahljala. Romantičnost znamenite skladbe je poskrbela za slogovno kontrastnost večera, v kateri se je saksofonist dobro počutil. Njegov zvok sta prežemali melodična dinamičnost in kreativnost. Ustvarjal je zvočno privlačno pripoved, ki ji je orkester odgovarjal v dopolnjujoči se igri in pri tem ohranjal lasten način izražanja. Tako se je individualnost prepletala s skupinsko igro. Laznik je ob tehnično dodelani izvedbi v zahtevnem Koncertu za saksofon Glazunova v izvedbo položil tudi spontanost, ki očitno izhaja iz njegovega naravnega pristopa k razumevanju glasbe. Navdahnjena je bila solistična kadenca.

Posebnost koncerta je bil Mihevčev Orient Express. Skladba je zasnovana kot omnibus, ki se v programskem smislu navezuje na določena mesta. Vlak se na poti od Pariza do Ljubljane ustavlja. Vsako mesto ponudi svoj prepoznavni melos. Med eno in drugo postajo ponavljajoči se glasbeni vzorci kot promenada povezujejo skladbo v zaokroženo celoto. Glasba prijetno zveni, je celo romantična in v svojem bistvu sodobna. Zgrajena je na temeljih tonalnega sistema, ki pa ga označuje kreativnost. K njeni zanimivosti je veliko dodala odlična izvedba orkestra Kammersymphonie Berlin.

Kulturni dom Nova Gorica je Glasbeni abonma zaokrožil v prepoznavnem slogu elegance in visoke umetnosti, s pomladnimi programi pa se seli na letnemu času ustreznejša, bolj atraktivna in odprta prizorišča.

---