Jean Guillou: “Nanje bi rad še enkrat zaigral”

Orgle veličastnega zvoka, ki so še nedavno stale v züriški dvorani Tonnhalle in jih primerjajo s tistimi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, se razstavljene na tisoče sestavnih delov že navajajo na Istro. Konec leta 2020 bodo zadonele v koprski stolnici in morda bo nanje še enkrat zaigral tudi 88-letni svetovno znani organist Jean Guillou, ki je inštrument s 6054 piščalmi in 64 registri - štirimi manuali zasnoval, izdelavo pa leta 1988 zaupal orglarjema Kleukerju in Steinmeyerju.

Odpri galerijo

Jean Guillou je pred dnevi obiskal Koper in se sestal s člani projektne skupine za postavitev orgel v cerkev Marijinega vnebovzetja - koprsko stolnico.

Župnija Koper se je namreč prijavila in tudi uspela na razpisu za dodelitev orgel, ki so dolga leta stale v koncertni dvorani Tonhalle v Zürichu. Tamkajšnjo dvorano bodo obnovili in vanjo postavili nove orgle, zato je Fundacija Tonhalle iskala dom za stare in ga s pomočjo javnega razpisa tudi našla.

Med vsemi mesti, od Poljske in Italije do Francije in Slovenije, ki so se potegovala za prestižno darilo, so odločili, da je Koper s stolnico Marijinega vnebovzetja najprimernejši za namestitev dragocenega, 16,5 ton težkega glasbila. “Teh izjemnih orgel nismo slišali že leta dolgo. So zelo mogočne, koncertne, ampak se lahko uporabljajo tudi v druge namene. Že to, da bodo na novo postavljene v Kopru, je zame zelo pomembno. Počaščen bi bil, če bi lahko prišel čez dve leti in nanje tudi zaigral,” je svoje občutke do mogočnega inštrumenta strnil Jean Guillou.

Zanimivo je, da mu Slovenija ni neznana, saj je pred dvema desetletjema nastopil na koncertu v Cankarjevem domu, prejšnji teden pa je znova zaigral v Ljubljani, v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja, kjer je navdušil z orgelskimi skladbami Bacha, Francka in Liszta.

Čeprav je dobila koprska župnija orgle v dar, je projekt njihove selitve in postavitve vreden več kot pol milijona evrov. “Kor v koprski stolnici ne omogoča, da bi orgle postavili takoj. Moramo izdelati konservatorski načrt za obstoječi kor in gradbeno dokumentacijo za gradnjo novega. Ko bodo gradili nov kor, bo ob njem tudi prostor za 50 pevcev in 20 članov orkestra,” je prihodnje naloge opisal član projektne skupine David Tomovski. Ni odveč informacija, da prav vsi člani projektne skupine svoje delo, ali bolje misijo, opravljajo brezplačno.

Že od konca lanskega avgusta se projektna skupina ukvarja s prenosom orgel iz Švice v Slovenijo. “Nismo ne verjeli ne upali, da nam bo uspelo. Da pa je prišel maestro Jean Guillou v Koper, je vrhunec našega dela in tudi plačilo za naš trud. Pripravili smo ogromno materiala, da smo se sploh lahko prijavili na razpis, denimo tridimenzionalno vizualizacijo orgel v stolnici, ob nastajanju katere smo se seveda spraševali, ali je mogočen inštrument sploh mogoče umestiti v koprsko stolnico,” še pojasnjuje Tomovski in poudarja, da so k sodelovanju uspešno pritegnili tudi zavod za spomeniško varstvo.

Pol leta natančnega uglaševanja

Ko so orgle v Švici razstavili, so večino delov s tovornjaki odpeljali na Poljsko, najbolj občutljive piščali pa do Nemčije. Minule tedne so tovornjaki dele orgel iz Poljske že dostavili v Slovenijo, na skrivno lokacijo, kjer so na varnem, najzahtevnejši prevoz pa župnijo še čaka - do cilja morajo uspešno prepeljati piščali, ki so v Nemčiji.

Sestavljanje orgel naj bi trajalo tri mesece, težko nalogo naj bi si “oprtalo” pet ljudi. Kdo od organistov bo uglasil tudi najmanjši register, še ni znano. “Uglaševalce bomo iskali z mednarodnim razpisom, a gotovo bo pravi zven šel skozi uho slovenskih mojstrov,” zatrjuje stolni župnik Primož Krečič.

Natančno uglaševanje bo trajalo več kot pol leta, orgle bodo uglašene mehko, na francoski način oziroma po viziji enega zadnjih velikih interpretov orgelske glasbe Jeana Guillouja.

Oživela bo tudi cerkev sv. Bassa na Mudi

Stolni župnik dodaja, da bi radi orgle, ki od leta 1790 zvenijo v cerkvi na Titovem trgu, premestili na koprski Prešernov trg, v cerkev sv. Bassa, s čimer bodo oživili ne le cerkev, temveč tudi trg z njegovimi tipičnimi beneškimi kulturnimi elementi. “Stare orgle bi radi obnovili in jim vdihnili novo življenje,” načrte razkriva Krečič.

Prešernov trg ali trg Muda je, kot nazorno kažejo številne stare razglednice, nekoč predstavljal rob mesta in je na njem valovilo morje. Cerkev sv. Bassa deloma še vedno stoji na pilotih in prav tako potrebuje statično prevetritev.

---