Naravno “tekoče zlato” za dobro zdravje

Prvič bo svet 20. maja letos po odločitvi Združenih narodov na podlagi pobude slovenskih čebelarjev obeležil Svetovni dan čebel. Gre za krepitev zavedanja o izjemnem pomenu čebel za preživetje človeštva. Dobro znana je tudi zdravilnost čebeljih izdelkov za človeka - poleg medu še vrsta drugih naravnih zdravilnih izdelkov iz čebeljih panjev.

Čebele so najpomembnejši naravni opraševalec, brez njih bi izumrlo 80 odstotkov rastlin in z njimi pridelava hrane.  Foto: arhiv PN
Čebele so najpomembnejši naravni opraševalec, brez njih bi izumrlo 80 odstotkov rastlin in z njimi pridelava hrane.  Foto: arhiv PN

Svetovni dan čebel je decembra lani razglasila Generalna skupščina OZN. Resolucijo je podpisalo 115 držav (vse članice EU, ZDA, Kanada, Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Argentina in Avstralija) z zavezo čebele povsod zaščititi. Gre za zaščito biotske raznovrstnosti in boj proti lakoti, saj so čebele najpomembnejši naravni člen v zagotavljanju proizvodnje hrane. Dokazana je zdravilnost čebeljih izdelkov.

Čebele so ključne za povečevanje pridelka rastlin, prehransko varnost in hranilno vrednost živil. Brez čebel bi izumrlo 80 odstotkov rastlin, tudi krompir, poper, kava, buče, korenje, jabolka, mandlji, paradižnik ... Od čebeljega opraševanja je odvisna tretjina svetovnega pridelka hrane.

Maj za čebele

Slovenija je predlagala obeležitev svetovnega dne čebel v maju, ker so čebele takrat na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, največja je potreba po opraševanju. Maja je na južni polobli jesen - čas spravila čebeljih pridelkov.

Po statističnih podatkih v Sloveniji med prideluje 10.000 čebelarjev, na leto pridelajo 500 ton medu, kar pa ne zadošča za letno porabo. Vsak Slovenec na leto v povprečju poje 1,4 kilograma medu. Po podatkih slovenske čebelarske zveze je človek pomen medu začel odkrivati v poznem srednjem veku, ko je po letu 1800 čebelarstvo postalo resna gospodarska dejavnost.

Študije OZN in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev drastično zmanjšujejo in so vse bolj ogrožena živalska vrsta. Vzroki so intenzivno kmetijstvo, uporaba pesticidov, onesnaževanje okolja, podnebne spremembe.

10.000 čebelarjev se v Sloveniji ukvarja s pridelavo medu

Značilnosti medu

Stoletja je bil med edino sladilo, a šele zadnja desetletja so znanstveniki potrdili njegovo zdravilnost. Je eno najbolj vsestranskih živil. Aromatičen, gost in lepljiv proizvod čebele izdelujejo iz cvetličnega nektarja ali iz rastlinske mane. Sveži med je tekoč, ko stoji, kristalizira, a se sestava in učinkovine ne spreminjajo. Po segrevanju v vodni kopeli do 40 stopinj Celzija je znova tekoč, močnejše segrevanje pa uniči njegovo biološko vrednost.

Med je edino živilo živalskega izvora z neomejenim rokom trajanja. Barva je odvisna od razmerje sestavin. Bolj svetel ima več fruktoze. Okus je odvisen od cvetja, na katerem so se čebele pasle. Je naravna mešanica več vrst sladkorjev, največ je sadnega in grozdnega (fruktoza in glukoza). Vsebuje beljakovine, aminokisline, arome, minerale (železo, kalcij, fosfor, magnezij, silicij, natrij, kalij, mangan, fosfor, baker, cink ...), vitamine skupine B (B1, B2, B6), C, A, E, F, organske kisline (tudi folno) in eterična olja.

16 panjev ima v povprečju vsak čebelar v Sloveniji

Življenjski eliksir

Na med prisega ljudsko zdravilstvo, priporočajo ga zdravniki. Velja za eliksir za dolgo življenje. Ima visoko hranilno vrednost in krepi, zato je osnovno varovalno živilo.

Po mnogih analizah razstruplja in nase veže proste radikale. Ker je antioksidant, ga priporočajo po težkem delu, treningu in telesnih naporih. Blaži kašelj, kronično obstruktivno pljučno bolezen, bronhitis, vnetja v ustni votlini in grlu, kožne bolezni (luskavico, nevrodermitis, preležanine, rane, ki se težko celijo). Celi manjše rane, odrgnine in opekline. Uničuje bakterije, zdravi želodčne, črevesne in bolezni mehurja ter ledvic, zaprtje, srbečico. Priporočajo ga srčnim bolnikom in po infarktu ter težkih operacijah. Koži pomaga do večje prožnosti.

1/3 pridelane hrane na svetu in vsaka tretja žlica so odvisni od oprašitve čebel

Ugodno vpliva na rast in razvoj otroka, pomaga pri razvoju zobovja, krepi kosti. Malčki in nekateri odrasli so nanj lahko alergični. Kot vir antioksidantov preprečuje nastanek sladkorne bolezni, sive mrene, ateroskleroze in revmatoidnega artritisa.

Zadoščajo ena do tri žličke na dan. Uporabite leseno ali plastično, ne kovinske. Ne moti učinkovanja večine predpisanih zdravil. Priporočajo ga zoper prehladne viruse in za koncentracijo. Pomaga pri slabokrvnosti in pomirja.

Apiterapija

Ta veda proučuje ohranjanje in krepitev zdravja s pomočjo čebeljih izdelkov. Z njo dopolnjujejo standardne oblike zdravljenja. Čebelji izdelki (med, cvetni prah, matični mleček, propolis) so v vrhu živil zdrave in naravne prehrane. Z njihovo pravilno uporabo krepimo odpornost, pospešujemo rast in razvoj, upočasnjujemo proces staranja, ščitimo organizem pred prostimi radikali in ga razstrupljamo, izboljšujemo prekrvavljenost in pospešujemo okrevanje po bolezni, operaciji ali kemoterapiji. Izdelki izboljšujejo tudi psihično počutje.

Drugi čebelji izdelki

Propolis je smola, z njo čebele krpajo razpoke v panju. Vsebuje antibiotične snovi, ki zatirajo klice. Uporabljajo ga pri obolenjih dihal, želodčnih razjedah, revmi, boleznih črevesja, slabšem delovanju srca, vnetju dlesni. S kremami s propolisom zdravijo kurja očesa, razpokano kožo na nogah in akne.

Matični mleček vsebuje še ne povsem raziskane hranilne snovi, encime in hormone. Krepi odpornost, vitalnost, blaži stres. Uporabljajo ga pri zdravljenju slabotnih otrok in mladostnikov z upočasnjenim razvojem, pri rakavih bolnikih, starostnikih, za okrevanje po operacijah. Krepi imunski sistem, premaguje izčrpanost.

Uživanje cvetnega prahu priporočajo oslabelim starostnikom, rakavim bolnikom, po operacijah, za lajšanje težav s prostato in boljše delovanja jeter.

Deviški vosek uporabljajo pri zdravljenju ustnic, nosne in ustne votline, požiralnika, grla in želodca, hemoroidov, obolelega lasišča in kože. Razširjen je v kozmetičnih pripravkih.

Izkopanec je fermentiran cvetni prah, ki ga čebele izdelajo iz peloda, svoje sline, nektarja ali medu in skladiščijo na dnu satja, kjer fermentira. Gre za najpomembnejšo čebeljo hrano. Za zdravje človeka je celovit izbor vseh snovi v idealnem ravnovesju. Vsebuje proteine, vitamine, minerale, oligo elemente, encime, maščobe, sladkorje, rutin, antibiotične snovi, pigmente in več še neraziskanih sestavin. Gre za poživilo in krepčilo, ki zatira staranje, uravnava presnovo, zdravi ožilje, sečevod in težave s prostato, krepi vid in delovanje možganov.

Medicina je dokazala, da je čebelji strup (apitoksin), eden najmočnejših bioloških strupov, pod strokovnim nadzorom zdravilen. Vsebuje beljakovine, maščobe, kisline, mikroelemente in lužnate snovi. Temeljna sestavina je melitin. Večina ga dobro prenaša, dva odstotka ljudi sta nanj alergična in je lahko smrtonosen. Zdravilnost še ni povsem raziskana. Raziskave o zdravljenju poliartritisa in Parkinsonove bolezni še potekajo, tako kot tiste o zdravilnosti čebeljega aerosola iz panjev.


Najbolj brano