Bolni malčki, postranska stvar?

Vsaj deset let, po ocenah mnogih pa že dve desetletji, tuli alarm na otroški kardiologiji ljubljanskega kliničnega centra. Na edini nacionalni kliniki, kjer bi morali strokovno nenehno reševati življenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Zdaj ga zapuščajo še trije kardiologi. Čez mesec poteče pogodba še edini preostali zdravnici. Kot kaže, bo Slovenija prisiljena to dejavnost zapreti, ukiniti.

Ali se bo zares kaj izcimilo iz nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, ki ga je vlada ustanovila decembra lani, bo tudi kmalu jasno. A se tudi tu že zapleta. Obljuba, da ga bo pognala že maja, se je razpočila kot milni mehurček. Zdaj obljublja, da bo odločilni dan 1. julija. Jasno pa je, da obljubam ne kaže slepo verjeti. Že preveč obljub se je namreč tudi v tem mandatu izjalovilo, tudi v zvezi z dejavnostjo otroške srčne kirurgije.

Žalostno je, da so ozki izrojeni osebni interesi povsem povozili in zavrgli potrebe malih bolnikov in z njimi upanja staršev.

Zaprepadena javnost se že leta sprašuje, kako so lahko doslej vse vlade in zdravstvena ministrstva, zlasti v zadnjem desetletju, dopustile, da je ta dejavnost ubrala zavožena, skrajna pota. Njeno usodo so krojile zlasti notranje razprtije samooklicanih veličin in zato zastrupljeni odnosi. Dokazovanja veličine, ega in osebnih interesov so bila očitno na prvem mestu. Daleč pred javnimi potrebami in zdravljenjem malčkov. Pred interesi javnega zdravstva in nacionalne zdravstvene politike. Žalostno je, da so ozki izrojeni osebni interesi povsem povozili in zavrgli potrebe malih bolnikov in z njimi upanja njihovih staršev. Čeprav so tudi med slednjimi razlike v interesih! A kaže, da so bili bolni malčki nasploh postranska stvar. Nekakšna kolateralna škoda ...

Imeti ali ne tak nacionalni oddelek oziroma dejavnost, je že več let predmet vse bolj žgoče polemike. A vse to, skupaj z znanimi rivalstvi, škodi prebivalstvu - otrokom, njihovim staršem in narodu nasploh. Nihče nima možnosti izbire, ali se bo sam oziroma njegov otrok rodil zdrav ali ne. Tudi javnost in prebivalstvo, žal, nimata orodja, da bi ustavila napenjanje mišic posameznih zdravnikov, ki uničujejo to dejavnost. Vse peripetije še dodatno potrjujejo sum, da je v tem kliničnem centru zares veliko gnilega. Zato ne preseneča, da nekateri prisegajo, da bi bilo treba veliko dejavnosti tam zapreti in urediti zdravljenje ljudi v tujini. Tam, kjer vedo, kaj sta profesionalnost in etika.


Preberite še


Najbolj brano