Pesnikov pravični sodnik je le čas

Letošnji cikel Pogovorov o branju, ki jih v Gledališču Koper prirejata Slavistično društvo Koper in Kulturni klub / Club culturale, se je v torek sklenil z gostovanjem Davida Bandlja, pesnika, zborovodje in literarnega raziskovalca iz Gorice.

KOPER > S siceršnjo gostiteljico Pogovorov o branju Jasno Čebron, ki jo je tokrat zaradi odsotnosti nadomestila slovenistka Vladka Tucovič, se je David Bandelj (1978) nazadnje “srečal” v marčevskem izboru za osebnost Primorske, kjer pa ni kandidiral v vlogi pesnika, temveč kot zborovodja uspešnega Mladinskega mešanega zbora Emil Komel iz Gorice. “Vzporedno z literaturo je v moje življenje vedno vstopala glasba. V zadnjem času se s to skupino mladih pevcev dobro ujamemo in rezultati so opazni,” je povedal uvodoma.

Kako se je Bandelli vrnil k Bandlju

Pri tržaški založbi Mladika so doslej izšle tri njegove pesniške zbirke, Klic iz nadzemlja (2000), Razprti svetovi (2006) in Odhod (2012). Pod prvo je še podpisan kot David Bandelli. “V času fašizma so priimek moje družine poitalijančili. S to danostjo sem sobival, dokler me ni razmislek o svoji identiteti privedel do odločitve, da priimek postavim v originalno obliko,” je pojasnil.

David Bandelj, pesnik in zborovodja: “Skozi pisanje skušaš tisto, kar te žuli, spraviti na papir. Poezija ti omogoči, da izideš iz telesnosti, in postane duhovno početje.”

Kot literarni raziskovalec se je veliko ukvarjal s književnostjo Slovencev v Italiji. Med drugim je uredil prvo celovito antologijo sodobne poezije Slovencev v Italiji Rod lepe Vide (2009). V razmisleku o zamejskosti in zamejski literaturi se je v pogovoru z gostiteljico dotaknil tudi (ne)povezanosti Gorice in Nove Gorice.

Siamska dvojčka, a premalo povezana

“Ko so se po vstopu Slovenije v EU podrle fizične pregrade med mestoma, se je pojavilo vprašanje, kaj bo sledilo. Mediji, ki so tradicionalno zadržani do Slovencev, so pričakovali naval kriminala iz Slovenije v Italijo, a se je zgodilo obratno. Pričakovati je bilo tudi večjo kulturno povezanost obeh mest, vendar do tega ni prišlo. Mesti, ki sta v bistvu siamska dvojčka, nista še zaživeli, kot bi lahko. Moje utopične sanje so, da bi bila Gorica eno samo mesto, kjer bi bila Nova Gorica moderni, Gorica pa starejši del z dediščino zgodovine. Čudovito bi bilo, če bi lahko bili mesti pod eno upravo, a smo žal omejeni z zakonodajo.”

Pogovor se je zasukal tudi k pomenu literarnih natečajev - leta 2014 je Bandelj na natečaju založbe Pivec v Mariboru osvojil naziv vitez poezije -, ki pa so po pesnikovem mnenju dvorezen meč: “Pozitivna plat natečajev so srečevanja med ustvarjalci, ki čutimo enako in si nismo konkurenti, slabo pa je, da se je z natečaji razpasla ne najbolj higienična praksa. Govorim o tem, da pri vrednotenju, koliko je pesnik cenjen, ni več pomembno, kako piše, ampak koliko nagrad je prejel. A edini pravičen sodnik o kakovosti pisanja je lahko le čas.”

Pisanje kot molitev

Na vest slovenskega založništva, neprijaznega do piscev z obrobja, Bandelj trka tudi v četrti pesniški zbirki, ki še čaka na izid. Občinstvu gledališkega foajeja jo je napovedal s pesmima Kako objaviti literarno delo in Kako postati pesnik. Kakor v prejšnjih zbirkah je tudi tu prisotna tema molitve, religioznosti, je opazila Vladka Tucovič in gosta vprašala, ali je pisanje pesmi zanj podobno molitvi. “Ima elemente molitve. Je trenutek, ko si sam s sabo, kar je v tem burnem času dragoceno. Skozi pisanje skušaš tisto, kar te žuli, spraviti na papir. Poezija ti omogoča, da izideš iz telesnosti, in postane duhovno početje,” je opisal Bandelj.

---