Krajani bodo zahtevali odškodnine
Na predsinočnjo okroglo mizo o umiritvi tovornega prometa na državni tranzitni cesti med Kozino in Starodom so z direkcije za ceste oziroma infrastrukturnega ministrstva, glavnega akterja ureditve razmer na tej cesti, poslali le referenta brez pooblastil. Zato krajani niso dobili ne odgovorov ne zagotovil, da bi jim bila država pripravljena prisluhniti.
Na okroglo mizo o umiritvi prometa med Kozino in Starodom pravočasnemu vabilu navkljub niso prišli predstavniki infrastrukturnega
ministrstva in agencije za varnost prometa, češ da so na bolniški, poslali so le Luko Romška z direkcije za ceste (četrti z desne), vendar
je prišel brez pooblastil, da bi kaj pojasnil, obljubil je le, da bo vsebino tribune posredoval svojim nadrejenim. Foto: Lea Kalc Furlanič
HRPELJE
> “Prekomerni hrup, tudi ponoči, poškodbe cestišča, ki še povečujejo hrup, onesnažen zrak, tresljaji, ki povzročajo pokanje zidov hiš, ogrožena prometna varnost in še kaj vznemirja in ogroža prebivalce naselij ob tranzitni državni cesti med Kozino in Starodom,” je na predsinočnji okrogli mizi opozoril Dejan Dodič, predsednik Društva za varovanje človekovih pravic Mirna cesta, ki je bilo organizator okrogle mize.
1300 vozil vsak dan
Podatki kažejo, da to cesto vsak dan prevozi 1300 vozil, mesečno med 20 in 30 tisoč, v enem letu pa 300.000. In kar 75 odstotkov vozil je tranzitnih. V društvu še opozarjajo, da se je promet, predvsem tovornih vozil od leta 2012, ko je Hrvaška vstopila v EU, povečal s 100.000 na 300.000 vozil letno.
Tovornjaki, ki so iz Italije namenjeni v Zagreb ali čez prehod Dolga vas pri Murski Soboti, bi lahko Slovenijo prečkali po avtocesti, vendar vozniki s potjo prek Staroda do Reke in nato po avtocesti do Zagreba prihranijo skoraj 60 evrov.
“Našo cesto zavzema vse več starejših tovornih vozil, ki bi sicer v Sloveniji plačevali višjo cestnino, kot jo plačajo po hrvaških avtocestah. Ta vozila oddajajo več hrupa in izpušnih plinov in so zato za nas, obcestne prebivalce, še bolj ogrožujoča,” je še izpostavil Dodič.
Zdravje ogrožajo hrup, prah in izpušni plini
Dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, je poudarila: “Prašni delci, manjši od desetih mikronov, ki se ob prometu dvigujejo v ozračje, so ubijalci, nevarni predvsem za ljudi z dihalnimi in srčno-žilnimi boleznimi. Kemijsko onesnaženost, nevarno za zdravje, sprožajo benzen, svinec, azbestna vlakna, ki povzročajo levkemijo in druge bolezni. Velik sovražnik zdravja je seveda hrup, ki pa ne vpliva samo na naglušnost.” Povzroča tudi motnje spanja, hormonske motnje, motnje sporazumevanja, vpliva na mentalno zdravje, imunski sistem, ... je še navedla. Dodala je, da je glasnost prometnega hrupa približno 75 do 90 decibelov, priporočena pa je 60 decibelov, po novem celo manj.
Ogrožena prometna varnost
Gost promet poleg hrupa in izpustov povzroča še druge težave, od udarnih lukenj na cestišču do nevarnosti v prometu. Inštruktor varne vožnje Brane Legan je povedal, da imajo tovornjaki daljšo zaviralno pot kot avtomobili, zato so bolj nevarni za pešce in druga vozila, posebno če so polni tovora ali vozijo prehitro.
“Poškodbe, tudi smrtne, tako nastanejo že, če vozijo 30 do 50 kilometrov na uro,” je opozoril. Tudi zato je potrebno, predvsem v naseljih, redno nadzirati hitrosti vozil in poskrbeti za varnost, posebno v šolskih okoliših.
Županja Saša Likavec Svetelšek je zagotovila, da občina na tem področju zagotovi vse, kar je mogoče, od prehodov za pešce do oznak za umiritev prometa, ustreznih osvetlitev, pločnikov, ... Krajan Zmago Dujc s Kozine je v naseljih predlagal več prehodov za pešce, zavarovanih s semaforji ter omejitev hitrosti vozil skozi naselja na 30 ali 40 kilometrov na uro.
Krajani vseskozi policijo opozarjajo na kaznovanje prekrškov, v upanju, da bi s tem umirili promet. Predstavnika policije Igor Gjerkeš in Mitja Palčič sta zavrnila očitke, da je policija na tem področju premalo dejavna in izpostavila, da je prisotna dvakrat bolj kot v drugih občinah. Letno beležijo od 75 do 80 prometnih nesreč in 1920 kršitev prometnih predpisov.
Krajani imajo pravico tožiti državo
Ker je v ustavi zapisana pravica do zdravega življenjskega okolja, lahko krajani, tako jim je razložil odvetnik Franci Matoz,zaradi prekomernega hrupa in emisij proti državi sprožijo odškodninske zahtevke. Tisti, ki se bodo odločili za ta korak, se lahko obrnejo tudi na društvo Mirna cesta. To bo v kratkem državi postavilo tudi nekaj zahtev: da s 1. junijem odpravi omejitev tonaže po cesti v Vremski dolini, ker se s tem težji tovornjaki preusmerijo na Kozino, in da s 1. julijem omeji nočni tovorni promet.