Poklon pričevalcu z literarnim navdihom

Na domačiji v jedru Medane, kjer sta bila rojena Alojz Gradnik in Ludvik Zorzut, bosta poslej na njuni življenji in deli spominjali nekoliko dopolnjena oziroma nova razstava. O obeh pričajo vsakdanje reči, kot so omare, kovčki in ognjišče. Zorzutovo delo je v sredo na odprtju razstav v govoru povzel novogoriški zgodovinar Branko Marušič.

MEDANA > Zbirka pesnika Alojza Gradnika (1882-1967) je zdaj bogatejša za dele pohištva iz literatovega stanovanja v Ljubljani. “Želja sina Sergeja Gradnika je bila, da bi pohištvo prišlo v Medano. Tokrat bomo razstavili neorenesančno knjižno omaro, ki je sicer last Mestnega muzeja, v prihodnosti pa bomo ta prostor oplemenitili z vsem pohištvom iz Ljubljane,” je pojasnil kustos v Goriškem muzeju Herko Saksida.

Gradnik, po katerem, je zdaj poimenovana šola na Dobrovem, je bil pravnik, pesnik in prevajalec. Njegovo pesništvo ima značilnosti moderne in ekspresionizma. Izpovedoval je prvinsko doživljanje ljubezni ter razkrival njeno povezanost s smrtjo, med drugim v zbirkah Padajoče zvezde in Eros - Tanatos. Ob ljubezenski poeziji je zanj značilna domačijska, domoljubna in socialna izpoved, ki jo je zapisal v zbirkah Begunci, Pot bolesti in Primorski soneti. Prevajal je romansko in kitajsko liriko.

Branko Marušič

zgodovinar

“Zorzut je bil z literarnim navdihom prežet pričevalec svojega in preteklih časov, osebnost, ki je povezovala dve stoletji, v katerih je živela.”

Poročevalec literat

V Medani rojeni Ludvik Zorzut (1892-1977) je sprva študiral bogoslužje, a ga prekinil. Kasneje si je ustvaril družino in delal na področju knjižničarstva, muzealstva in arhivistike, bil je tudi prvi direktor Goriškega muzeja. Prozo in poezijo je objavljal v skoraj vseh primorskih revijah, pisal je o folklori vsakdanjega in prazničnega življenja na podeželju. Ni izdal nobene zbirke, a zdaj so mu rojaki v Medani postavili drugačen spomenik: razstavo z vrsto osebnih predmetov, vključno z njegovimi kovčki in ognjiščem.

Zorzutovega dela se je na odprtju kot slavnostni govornik spomnil zgodovinar Branko Marušič. Povedal je, da Zorzuta ne opredeljujejo le kot pesnika in arhivarja, marveč tudi kot narodopisca, narodnega delavca in planinca. K temu je Marušič pristavil osebno noto: “Za vse, ki smo ga doživeli in v živo spremljali del njegove življenjske poti, je bil svojevrstna osebnost, z literarnim navdihom prežet pričevalec svojega in preteklih časov in hkrati osebnost, ki je povezovala v duhu in dejanjih tisti dve stoletji, v katerih je živela. Bil je ljubitelj starožitosti in njih posnemovalec. V širokem razponu svojega dela in zanimanja je bil tako enkraten in samosvoj, a obenem zrcalo časa.”

Goriški zgodovinar se kulturnika spominja že iz mladosti, spoznal ga je prek planinskega društva. Kasneje je bral recimo Zorzutove prispevke z domoznansko vsebino v zamejskem tedniku Soča. “Temu pisanju, razpetem med zgodovino in narodopisjem ter vsakdanjostjo, dolgujem tudi svoje nagnjenje k domoznanstvu,” je dejal Marušič.

Spomnil je še na pionirsko delo, ki ga je od konca vojne Zorzut opravil pri evidentiranju in ohranjanju premične in nepremične kulturne dediščine na območju nekdanje zgodovinske dežele Goriške. Deloval je tudi v osrednjih slovenskih društvih etnologov, zgodovinarjev, zemljepiscev, arhivarjev in konservatorjev. In čeprav ni po besedah zgodovinarja “po izobrazbi pripadal nobeni izmed teh strok, se je znal strokovnega dela priučiti, da je mogel sodelovati, če drugače ne kot zanesljiv informator”.

Zasluge za več ved

Zorzut je Marušič opisal kot samosvojo osebnost v slovenski kulturi 20. stoletja in poudaril vseslovenski okvir, saj je bil pesnik razpet med Brdi in zahodno Slovenijo ter Pohorjem in Štajersko. Bil je pričevalec in poročevalec z literarnim navdihom, obenem pa je veliko prispeval k zgodovini, etnologiji, arhivistiki in konservatorstvu, pa čeprav o tem ni napisal temeljitih študij. “Toda sleherni pregled teh ved in dejavnosti na Primorskem ne bo mogel prezreti njegovega življenjskega primera. Vse te vede mu veliko dolgujejo zaradi pionirskega in organizatorskega dela, veliko zaradi drobnih podatkov, ki jih je objavljal in tako ohranjal v svojih spisih,” je še poudaril slavnostni govornik.

---