Z rebulo okusno povabilo v Brda

Veronski sejem Vinitaly in nekaj spremljevalnih prireditev na tamkajšnjem sejmišču je v štirih dneh iztekajočega se tedna obiskalo 128.000 ljudi iz kar 143 držav. Uradna poročila navajajo porast vinskih trgovcev in drugih profesionalcev iz vinskega sveta, med katerimi jih je kar nekaj prišlo tudi v stik s slovenskimi vini. Slovenski vinarji, Brici in Kraševci, ter še nekaj večjih kleti, so imeli svojo mini kolonijo, nekaj drugih slovenskih pridelovalcev je bilo na tematskih stojnicah, revija Vino je predstavila slovenske pridelovalce sauvignona, še nekaj slovenskih vinarjev pa se je predstavilo na manjših prireditvah v Venetu.

Najštevilčnejše slovensko zastopstvo na Vinitaly v Veroni je že precej let briško. Združeni briški vinarji imajo svojo stojnico, svojčas so nastopali pod geslom Rebula. Yes!, ki so ga zamenjali za Brda home of rebula. Usmerjeno promocijo z rebulo v prvi vrsti so v Veroni letos nadgradili z neke vrste ponovitvijo septembrskega dogodka v Vipolžah, ko so v Brda povabili vplivne vinske novinarje in trgovce iz držav, na katere največ ciljajo s svojimi vini.

“Naša rebula” v Veroni

V eni večjih degustacijskih dvoran na veronskem sejmišču se je v torek že veliko pred 11. uro, ko je bila napovedana degustacija Brda home of rebula, smukalo močno briško zastopstvo. Dame z zavoda za turizem so preverjale, ali je vse na svojem mestu, še nekaj minut pred napovedano uro pa je dvorana samevala, da so v zraku ostala neizrečena vprašanja, ali bodo povabljeni gostje, ki so potrdili prihod na degustacijo, zares prišli. Na Vinitalyju se ni težko zatakniti, čas pa ob vseh informacijah, s katerimi bombardirajo obiskovalce, mineva bliskovito. Slednjič se je z malenkostno zamudo, pravzaprav z razumne akademske četrt ure, degustacija vendarle začela. Uvodne besede so pripadle briškemu županu, ondan županu rebule, Francu Mužiču, ki je zbrano druščino, v kateri so bili tako vplivni italijanski vinski pisci kot gostje iz ZDA in Azije, pozdravil z mislijo o pomenu čezmejnega sodelovanja v Brdih. Brda je strnjeno, a nadvse izčrpno predstavil dr. Denis Rusjan, ki je predavanje sklenil s podatkom, da so s 1167 litri pridelanega vina na prebivalca rekorder med vinskimi regijami, ter pozivom, da bi zgodovinski napis Naš Tito na Sabotinu za prihodnost veljalo zamenjati z napisom Naša rebula.

Trinajst rebul

Somelje Gašper Čarman, ki je povezoval predstavitev, je izpostavil pomen rebule za Brda in sorto opisal kot odlično za pridelavo vin vseh slogov. Nekaj so jih nato v trinajstih etapah tudi predstavili. Tako sta bili iz kleti Ščurek in Erzetič rebuli lanskega letnika, leto starejše so bile rebule iz kleti Medot, Dolfo, Zanut in Jermann, degustacija pa se je prevesila z rebulo 2015 Edija Simčiča. Sledili sta prav tako v lesu zorjeni rebuli Marjana Simčiča, Kleti Brda in Matjaža Četrtiča (Ferdinand), zadnje tri pa so bile iz družine maceriranih (oranžnih) vin, predstavili pa so jih Kristian Keber iz Medane ter Saša Radikon in edina vinarka med ducatom pridelovalcev rebule, Mateja Gravner, oba sta z Oslavja nad Gorico. Senzorično je vina opredelil Luca Gardini, nekdanji someljejski svetovni prvak, ki je prav rebuli 2016 iz kleti Marjana Simčiča namenil prvo mesto na svoji lestvici vin sveta za letošnje leto.

“S sodelovanjem z Marjanom Simčičem smo zelo zadovoljni. Iz leta v leto se prodaja dviga, lani smo uspeli na italijanskem trgu prodati že 20.000 steklenic njegovih vin,” pa je s sodelovanjem z nemara najbolj izpostavljenim pridelovalcem rebule v Veroni povedal njegov italijanski uvoznik Luca Cuzziol.

Nagrajena slovenska oljkarja

Slovenija je bila v Veroni opazna tudi na oljkarskem sejmu Sol &Agrifood, saj sta istrska oljkarja Franc Morgan in Vanja Dujc v ocenjevanju prejela visoki oceni in veliki plaketi. Gre za ocenjevanje, na katerem ni poplave priznanj, selekcija za uvrstitev v glavno ocenjevanje je stroga, zasedba senzoričnih degustatorjev pa prvoligaška, med njimi je tudi Milena Bučar Miklavčič, ki sicer vodi slovenski nacionalni panel. Kot vsako leto je tudi letos obžalovala, da se slovenski oljkarji ne zmorejo povezati za nastop v Veroni, kamor so minuli teden uspeli privabiti kar 32.000 vinskih trgovcev, ti pa so v dobršni meri tudi kupci oljčnega olja, z vinom komplementarnega pridelka.

Veronski sejem je našim krajem najbližji vpogled v velikanski in širok svet vin. Že res, da je predvsem italijanski, a je bilo med kar 4400 kletmi, kolikor jih je predstavljalo svoja vina, kar nekaj pridelovalcev iz manj uveljavljenih držav. Tako je dovolj spreten obiskovalec, ki ga ni zaslepil denimo blišč razstavljalcev prosecca, ki je, kot je bilo videti, trenutno največji vinski biznis, lahko našel tudi kakšno posebnost, denimo klet Zorah iz Armenije, ki deli tisočletno zgodovino vinogradništva in vinarstva pod Kavkazom z veliko bolj uveljavljeno in prodorno severno sosedo Gruzijo.

---