Od knjige do filma, ki pa je včasih nedosegljiv

Danes točno opoldne bodo predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina, minister za kulturo Tone Peršak in ljubljanski župan Zoran Janković v Atriju Pošte Slovenije slavnostno odprli 23. Slovenske dneve knjige. Dobra literatura pa te dni že bogati tudi številne druge kraje naše dežele.

Na koprski Mudi lahko  ljubitelji literature že od ponedeljka listajo po stojnicah knjigarne Libris.  Foto: Andraž Gombač
Na koprski Mudi lahko ljubitelji literature že od ponedeljka listajo po stojnicah knjigarne Libris.  Foto: Andraž Gombač

LJUBLJANA > V Goriški knjižnici Franceta Bevka so v ponedeljek začeli 12. Goriške dneve knjige, koprska knjigarna in založba Libris je istega dne po domačem Prešernovem trgu, po Mudi, razpostavila stojnice z novimi in starimi knjigami ter z raznovrstnim programom pritegnila tudi mlade iz okoliških osnovnih šol. Ljubiteljem literature ni dolgčas niti po drugih krajih, osrednje dogajanje 23. Slovenskih dnevov knjige pa bo v Ljubljani.

Žal brez Samorastnikov

Kot je pred dnevi na novinarski konferenci povedala predsednica programskega odbora, pisateljica Gabriela Babnik, so letos iskali stičišča med slovensko literaturo in slovenskim filmom. Izbrali so kustose, ti pa filme, posnete po literarnih predlogah. Predvajali jih bodo v Kinu Komuna in Slovenski kinoteki, projekcijam pa bodo sledili pogovori z raznolikimi gosti.

Matevž Luzar je izbral film Damjana KozoletaSlovenka, ki edini v programu ni nastal po literarni predlogi, Jože Dolmark se je odločil za Hudodelce, ki jih je po literarni predlogi Marjana Rožanca posnel Franci Slak, Varja Močnik pa je izbrala film Karpopotnik po literarni predlogi Nebojše Pop-Tasiča in v režiji Matjaža Ivanišina.

Pisatelj in režiser Marko Sosič nam je pojasnil, da bodo jutri ob 19. uri v Kinu Komuna po njegovi izbiri predvajali film Lahko noč, gospodična scenarista in režiserja Metoda Pevca, po projekciji pa se bo pogovarjal s pesnikom in pisateljem Esadom Babačićem in skladateljem Aldom Kumarjem. Kot pisatelj in režiser je Sosič nad povezovanjem literature in filma seveda navdušen: “To je lepa, super ideja! Veliko slovenske kinematografije je do nedavnega slonelo na literaturi. Marsikateri domači scenarij je priredba literarnega dela, zanimivo pa je, da je do uspeha pogosto prišlo, ko je film prevaral literaturo, se ji zoperstavil s svojo, novo jezikovno kodo - s podobami, ne besedami.”

Veliko filmov, ki bi si zaslužili tovrstno obravnavo, pa ni mogoče predvajati, saj niso shranjeni na ustreznih nosilcih, obžaluje Sosič: “Želel sem si, da bi predvajali tudi Samorastnike, ki jih je po zgodbi Prežihovega Voranca posnel Igor Pretnar, a jih žal ni mogoče projicirati na kinematografsko platno. Še veliko denarja bo torej treba vložiti v restavriranje kopij in prenašanje naših starejših filmov na sodobne nosilce.”

V gosteh Madžari

Čeprav so Slovenski dnevi knjige predvsem slovenski festival, bodo prikazali tudi večkrat nagrajeni film madžarskega režiserja Ferenca Toroka1945, ki je nastal po literarni predlogi Gaborja T. Szanta, oba pa bosta tudi gosta festivala. Kot poudarja direktorica Balassijevega inštituta Bíborka Molnár-Gábor, želijo z gostoma pri slovenskem občinstvu zbuditi zanimanje za madžarsko literaturo, še posebej ker bo Madžarska novembra častna gostja Slovenskega knjižnega sejma.

Otroški in mladinski program bo po besedah članice programskega odbora, mladinske pisateljice Janje Vidmar prav tako povezovala rdeča nit literature in filma. Med drugim bodo predvajali film Distorzija, sledil bo pogovor z avtorjem literarne predloge Dušanom Dimom ter režiserjem in scenaristom Miho Hočevarjem. Prikazali bodo še nekaj drugih filmov, posnetih po literarnih predlogah, zaradi težav z neustreznimi nosilci pa med njimi ne bo niti kultnega Kekca.

Zvrstili se bodo še razstave, delavnice, pogovori in drugo, knjige pa bodo seveda tudi naprodaj na stojnicah. Druženje bo vrh doseglo v ponedeljek z nočjo knjige.


Najbolj brano