Jan Golja, neusahljiv vrelec dobrih idej

Jan Golja, 37-letnik doma iz Ankarana, je človek akcije, ki se ne boji izzivov, nasprotno - potrebuje jih. Najraje takšne, s katerimi lahko spreminja svet na bolje. Slovenci so ga najbolje spoznali skozi projekt Mali koraki za velik cilj, kot kreativni producent v medijski hiši Pro Plus se je nato izkazal v projektu Štartaj, Slovenija!, od lanske jeseni pa osvaja police knjigarn s svojim prvencem Slovenci v dnevnih sobah.

Odkar je Jana Goljo življenjska pot pred enajstimi leti zanesla v Ljubljano, v uredništvo tedaj nastajajoče informativne oddaje Svet na Kanalu A, se v Ankaran ne vrača pogosto, a se prav tu še vedno počuti najbolj doma. “Vedno je dober občutek, ko se peljem mimo starega By Nighta in se pred mano odpre Ankaran. To je to, to je moj dom, tu sem odrasel,” pravi.

Domačnost in družinsko toplino, ki še vedno prevevata stanovanje njegovih staršev, je občutil tudi v številnih dnevnih sobah znanih in manj znanih Slovencev, ki jih je obiskoval pred izidom knjige Slovenci v dnevnih sobah. “Ta knjiga mi res veliko pomeni. Predvsem sporočilo, ki ga nosi - to, da ima vsak od nas nekaj zanimivega povedati, da je vsak lahko nekomu navdih, bodisi s svojo življenjsko zgodbo bodisi z odločitvami, ki jih je v nekem trenutku sprejel.”

Hote ali nehote je tudi sam s projekti, ki se jih loteva skozi medije in izven njih, ljudem v navdih. Dobrodelni tek Mali koraki za velik cilj je v minulih sedmih letih olajšal življenje številnim, ki živijo v socialni stiski, osebam z downovim sindromom, avtizmom in cistično fibrozo, nazadnje so lani zbirali denar za Hišo zavetja Palčica.

Postati del medijskega sveta niso bile Janove otroške sanje. Vanj je vstopil povsem po naključju. “Po srednji šoli me ni zanimal noben študij. Začel sem delati v Luki, kjer sem vozil avte. V tistem obdobju sem imel bend in veliko sem se ukvarjal s fotografijo. Ko se je ponudila priložnost, da se zaposlim kot grafik v oddaji Svet, sem jo brez pomislekov zgrabil. Pustil sem vse in se tako rekoč čez vikend preselil v Ljubljano.” Prav zaradi svoje potrebe po novih izzivih se je poleg grafičnega dela lotil tudi govornih vaj. In naključje je hotelo, da se je v kritičnem trenutku, ko je zaradi bolniških odsotnosti primanjkovalo novinarjev, prelevil v televizijskega reporterja. Z delom je prišlo tudi zavedanje o moči medija in o ogromni odgovornosti, ki jo ima kot novinar. Med njegovim samospraševanjem o tem, kaj lahko naredi, da bi s pomočjo medija dosegel velike spremembe, se je rodila zamisel o dobrodelnem teku.

“Potrebujem izzive, rutina me ubija. Še na isti hrib ne morem dvakrat, razen če do vrha vodi več poti,” pravi energični Primorec. A zagnanost in strast, ki ga ženeta pri vsem, kar počne, ne le v službi, sta ga privedla do trenutka, ko je zaradi izgorelosti povsem obstal. “Na vsakem koraku sem razdajal svojo energijo. Iz zares hudih socialnih zgodb, s katerimi sem se ukvarjal, sem se domov vračal navidez neobremenjen, a v podzavesti se je nabiralo veliko tega. In ko je nekega dne voda v tem loncu zavrela in se prelila čez rob, je bilo konec. Tesnoba, anksioznost, panika, zametki depresije. Vse to se je naekrat pojavilo in ni popustilo dobro leto dni. Fizično z mano ni bilo nič narobe, vse se je dogajalo v glavi. Občutek imaš, da ne moreš dihati in da boš kar umrl. Ko je bilo najhuje, si nekaj tednov nisem upal zapustiti dnevne sobe. Da bi se odpravil med ljudi, recimo v trgovino, je bilo takrat zame nepredstavljivo,” odprto kot že velikokrat doslej spregovori o minulih težavah. “Rad govorim o tem, to mi pomaga, tako kot mi je pomagala podpora ljudi, ki so razumeli in brez predsodkov sprejeli to moje stanje. Postopoma sem si opomogel in, evo, gremo naprej.”

Novih izzivov mu, kot kaže, ne bo zmanjkalo. Knjiga Slovenci v dnevnih sobah je bila njegova prva, a zagotovo ne bo zadnja, namigne. Na področju televizijskega ustvarjanja mu v glavi že tlijo nove zamisli, nestrpno pa čaka, da se mu izpolni še ena velika želja. “Pravijo, da mora vsak pravi moški posaditi drevo, napisati knjigo in postati oče. Drevo sem posadil, tudi knjigo sem napisal, torej je povsem jasno, kateri izziv me še čaka,” se nasmehne.

---