Prestari ljudje ne štejejo

Politični otroški vrtec je starajočo se Slovenijo še en mandat več pustil brez zakona o dolgotrajni oskrbi. Takega, v katerem bi se našla odpisana generacija najstarejših državljanov. Na tisoče jih v stiskah umira doma in po podobno nemočnih domovih. V Sloveniji in v tujini, vse pogosteje na Hrvaškem. Seveda tudi takega, v katerem bi se našli sami. Z današnjo ignoranco si namreč ustvarjajo jutrišnji pekel.

Več kot 80 let je starih približno 107.000 državljanov Slovenije, nad 90 let jih je 
15.000. Živih, a odpisanih, je še 2400 ljudi, starih več kot 95 let.
Več kot 80 let je starih približno 107.000 državljanov Slovenije, nad 90 let jih je 15.000. Živih, a odpisanih, je še 2400 ljudi, starih več kot 95 let. 

V 99 slovenskih domovih za starejše s približno 21.000 oskrbovanci imajo prav toliko prošenj za sprejem. 7458 starostnikov skupaj s svojci na trnih čaka na takojšnjo posteljo v najbolj prezasedenih negovalnih in zaprtih oddelkih za obolele z Alzheimerjevo boleznijo ali kakšno drugo obliko demence. Medtem ko domovi postajajo vse bolj razgiban vir življenja za vitalne starostnike, se omenjeni oddelki utapljajo v grozotah. Skupaj z varovanci, ki so v kalvariji že do vstopa vanje.

Še hudič bi se zganil

Povprečna starost varovancev domov že presega 80 let. Odprti so za vse nad 65 leti starosti, ta hip za populacijo 396.000 Slovenk in Slovencev. Več kot 80 let je starih približno 107.000 državljanov, pereče stiske pa so v populaciji 15.000 starostnikov nad 90 let. Živih, a odpisanih, je še 2400 ljudi, starih več kot 95 let.

Projekt Primorskih novic Medgeneracijski most nastaja v sofinanciranju Ministrstva RS za kulturo.

Dobrih pet odstotkov postelj v domovih za vse starostnike in več kot pol manj v najbolj nujnih oddelkih, je kaplja v morje rastočih potreb. Država je zadnji dom zgradila pred 18 leti. Zato je med vsemi 40 zasebnih. Ker naj bi si ti poplačali drage naložbe, so do polovice dražji od državnih. Cena oskrbnega dne za zdrave (birokratsko imenovana oskrba I) zato sega od 550 do 1050 evrov, v najzahtevnejših oddelkih (oskrba IV) od 860 do 1470 evrov v dvoposteljni sobi s kopalnico za 30 dni. Številne storitve je treba doplačati. Pri nadstandardu metodologija o oblikovanju cen zasebnikov ne omejuje.

Povprečna pokojnina v Sloveniji je približno 620 evrov, 102.000 upokojencev pa ne doseže niti 500 evrov.

Danes so v domovih in na čakanju manjše, zaradi vojne manj številčne generacije. Prihaja povojna boom generacija. Generacije v petletnih obdobjih od 40. do 59. leta starosti presegajo 150.000 ljudi. Na drugi strani imamo od 92.000 do 120.000 mladih v petletnih obdobjih od 15. do 29. leta starosti.

Skope številke povedo, da bo čez dve desetletji tretjina Slovencev starih nad 65 let. Napovedujejo pekel, pristojno ministrstvo pa je lani, po devetih letih, končno razpisalo 900 koncesij za gradnjo zasebnih domov. Zasebniki gradijo le večje domove, z več kot 150 posteljami, saj le takšni obetajo dobičke. Pet občin med Žirmi in Pivko, ki so se povezale v grozd, da bi občanom s francoskim investitorjem zgradile manjše, dostopnejše domove, je še v negotovem čakanju.

Med stiskami in papirji

V dveh bolnišnicah, njunih travmatoloških oddelkih, smo pred meseci obiskali šest starostnic po poškodbah. Imena smo spremenili.

Najsrečnejša, 85-letna Marija, ki si je kolk zlomila pri prekladanju sena, se je veselila podaljšane rehabilitacije v zdravilišču. Nikoli še ni bila tam. Štirje otroci so ji obljubili vso potrebno pomoč.

Lepa, a osamljena zgodba. Dve leti starejša Zora je prestala tretjo operacijo kolka, ko ji je umrl edini sin. Kam po rehabilitaciji v negovalni bolnišnici Sežana, ni vedela. Vedela je le, da sama ne bo zmogla. S pomočjo znancev in socialne službe je začela papirnato vojno z oddajo več deset prošenj po slovenskih domovih. Zaman. Posteljo je dobila na Hrvaškem.

91-letno Zalo, zaradi multiple skleroze je dve desetletji na invalidskem vozičku, je pred meseci zapustil mož. Zlomila si je obe roki. Upala je na podaljšano zdravljenje v negovalni bolnišnici, a so ji zdravniki odkrito povedali, da tam sprejemajo le paciente, ki imajo ugodne možnosti za rehabilitacijo. Ker je premožna, si je vrsto let zaman prizadevala zaposliti osebno negovalko. Zadnji mesec ji pomaga ženska s Kosova, a je že napovedala odhod.

V obeh negovalnih bolnišnicah so po zlomu kolkov in bolnišničnem zdravljenju zavrnili 93-letno Jožo in 98-letno, povsem dementno Jelko, ki je v brezizhodnem položaju. Joži je odpovedalo srce in so jo premestili na pristojni bolnišnični oddelek. Invalidni sin je uredil sprejem v manjši dom na Hrvaškem, več kot 300 kilometrov od doma. Prvi mesec je zanj odštel 510 evrov. Dodatkov ne zaračunavajo, Joža pa le pritajeno tarna.

Ko so Jelkini sorodniki česali domove v Sloveniji, so njeno 98-letno vrstnico v bolnišnici na drugem koncu Slovenije za več tednov namestili na negovalni oddelek. Ker hči v treh mesecih ni našla proste postelje v domu, je pustila službo in mamo neguje doma. Jelki se je nasmehnila sreča s posteljo v domu, le nekaj deset kilometrov od domačega kraja. Med goro papirjev, ki so jih popisali sorodniki, je bila tudi vloga za dodatek za pomoč in postrežbo. Ta po zakonu, med drugimi, pripada vsem, ki niso sposobni opravljati večine osnovnih življenjskih funkcij. Jelka, ki je, tudi zaradi demence, nepomično obležala, ne more za sebe postoriti nič. Komisija SPIZ je vlogo zavrnila rekoč, da je še v postopku rehabilitacije, da lahko nogo pod operiranim kolkom obremeni do bolečine in s pomočjo hojce hodi. Ker je bilo tako, v celoti lažno, zapisano v zdravniškem izvedenskem mnenju.

Umirjanje in umiranje

Postelja v negovalnih oddelkih je dobitna srečka za tisoče v podobnih stiskah. V enem od primorskih domov, ki želijo pomagati, so zato te dni obolelega namestili kar v pomožno kopalnico.

Da, tudi oblegani oddelki so v stiskah. Najbolj bolni generaciji pripada zdravnik na približno 300 oskrbovancev. Pol srečnejši so denimo zaporniki. Manjka medicinskih sester in negovalk. Mravelj, ki menjajo plenice, umivajo, hranijo, obračajo in dvigujejo, da starostniki ne dobijo prepogosto preležanin, za kar ob mesecu odnesejo domov dobrih 600 evrov.

“Pridne so, a jih je premalo in ne zmorejo. Srce se mi je paralo, ko sem morala starostnikom drobiti zdravila - tudi nepotrebne antipsihotike in pomirjevala - v hrano, da je bilo delo lažje. Starostniki so bili umirjeno apatični, a bržčas korak bliže slovesu,” je povedala Ana z Idrijskega. V domu je bila na usposabljanju na njegovo željo in po napotilu zavoda za delo, čeprav je prej vrsto let delala z invalidnimi osebami. Niso je zaposlili, ker je zasebni lastnik doma privil pipico.

“Pripravili smo imeniten program. Otroci so dali vse od sebe, da bi razveselili starostnike. V polni dvorani so poželi aplavz enega možakarja, ostali so odsotno zrli predse. Tedaj sem se prvič zavedel, da govorice o drogiranju starostnikov niso iz trte izvite,” je povedal učitelj z ajdovsko-vipavskega konca.

V delu domov, v katerih so dolžni z zdravili zavarovati nemirne, sebi in drugim nevarne starostnike in vsem lajšati bolečine, omamljanje svojcem priznavajo. Drugi ga skrivajo. Eni v pomoč sprejemajo prostovoljce, drugi jih zavračajo. Zmeda je popolna!

Jasno je, da prostovoljci ne smejo opravljati del, ki naj bi bila plačana. Manj jasno, vsaj tistim, ki bi jim to moralo biti, pa je, da vseh del za najosnovnejše preživetje nemočnih, zaposleni ne zmorejo.

“Prosim pomagajte. Zamenjati moram plenice gospema, ki sta se spet slekli med kosilom,” je v enem od ljubljanskih domov vila roke negovalka. S kolegico sta bili sami na oddelku s približno 30 dementnimi varovankami. Obiskovalka je pomagala nahraniti pet varovank, a je večina zaužila mrzel obrok.

Kadrovski normativi v domovih, ki se pospešeno spreminjajo v negovalne bolnišnice, so stari približno tri desetletja.

Manj postelj zaradi pravil

Evropsko sodobni pa so prostorski standardi. Do leta 2021 morajo domovi urediti le dvo- in enoposteljne sobe. Samo v negovalnih oddelkih bo dovoljeno obdržati tri postelje. Sedaj imajo domovi približno 3500 postelj v večposteljnih sobah. Uresničitev standardov bi od njih zahtevala prav toliko umrlih in nesprejemanje čakajočih. Nemočni kakopak neprimerljivo bolj kot bohoten prostor potrebujejo toplo besedo in kak objem.

Noro, a dostojno slovenskega političnega vrtca, soglašajo tudi v domovih. Taki so bili vsaj odmevi, ko je socialna inšpekcija zaradi neizpolnjevanja normativov, ki bodo veljavni čez tri leta, želela zapreti enega od domov.

Politični vrtec čakajo neprimerljivo hujši časi. Starost večini ne bo ušla. Z denarjem, kot nam je pokazala že današnja stiska premožne Zale, ne bodo imeli koga najeti za svojo nego.