Bodite previdni, doma se preglejte z ogledali

Slovenija je med najbolj ogroženimi območji v Evropi z okuženimi klopi z virusom klopnega meningoencefalitisa. Klopi prenašajo tudi lymsko boreliozo in, redkeje, humano granulocitno anaplazmozo. Ker so že aktivni, zdravniki ljudem svetujejo, naj se pred delom in sprehodom v naravi pred njimi dobro zaščitijo, po povratku domov pa temeljito pregledajo. Klop nas lahko piči tudi na vrtu, ozelenjeni plaži in v parku.

V Sloveniji je razširjen klop vrste Ixodes ricinus. Klopi so lahko okuženi, bolezni prenašajo na živali in človeka ob ugrizu. Na žrtve čakajo v gozdovih, grmovju, travi, na vrtovih. Mila zima in vlažna pomlad pospešita njihovo dejavnost. Nevarni so od februarja do novembra.

Ko pride klop na človeka, poišče primerno mesto na tankem delu kože z žilami, kjer se pritrdi in z rilcem zavrta v kožo, da pride do krvi. Vbod ne boli, saj je v slini snov, ki mesto vboda omrtviči. Kadar je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa, s povzročiteljem lymske borelioze (Borrelia burgdorferi) in humane granulocitne anaplazme, med sesanjem krvi v človeka prenese povzročitelja bolezni. Zato je nujna zaščitita z dolgimi hlačnicami in rokavi, škornji, ruto, pokrivalom. Na svetli obleki ga laže opazite. Namažite se z repelentom, ta vonj ga odganja.

Okužena žarišča v Evropi

Slovenija je država z visoko verjetnostjo okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Zelo pogosta je okužba z lymsko boreliozo, sledi ji klopni meningoencefalitis. Največja žarišča okuženih klopov s tema povzročiteljema so Gorenjska, Koroška in osrednjeslovenska regija. Najmanj prijavljenih okužb je na Primorskem in na območju Novega mesta. Žarišča v Evropi so v osrednjem in vzhodnem delu, v Skandinaviji in baltskih državah.

Kako klopa odstraniti?

Po vrnitvi domov se slecite in oblačila operite. Nujno morate telo temeljito pregledati, najbolje s pomočjo več ogledal. Takoj se stuširajte, umijte še glavo.

Če staknete klopa, ga čim prej previdno odstranite. Primite ga s koničasto pinceto čim bliže koži in ga z enakomernim gibom izvlecite. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranite.

Za odstranjevanje ne uporabite olja, kreme, petroleja ..., saj ga to zaduši, takrat izloči slino in vas okuži.

Prenašalci bolezni

Lymska borelioza je v Sloveniji v povezavi s klopi zelo pogosta, razširjena povsod. Povzročajo jo bakterije borelije. Vsako leto zabeležijo več kot 6000 novih primerov bolezni. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se s to okužbo glede na incidenco (ta občasno preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev) uvrščamo med najbolj ogrožene države na svetu.

Cepiva ni. Bolezen se običajno začne z rdečino nekaj dni do tednov po ugrizu klopa in se počasi širi. Na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Takoj ali prve mesece po okužbi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Bolezen zdravijo z antibiotiki; v zgodnji fazi zelo uspešno, zapleti so pri zastarani obliki.

Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Običajno poteka v dveh fazah. Prva nastopi sedem do 14 dni po ugrizu klopa. Znaki so podobni gripi (utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol). Po nekaj dneh do treh tednih sledi druga faza z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, lahko celo z nezavestjo in smrtjo. Na mestu ugriza ni vidnih sprememb. Bolezen lahko pusti trajne posledice - glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareza, ohromelost. Bolnik lahko umre (v povprečju eden do dva odstotka odraslih obolelih).

Cepljenje je najučinkovitejša zaščita. Obvezno je za vse, ki so okužbi izpostavljeni pri delu (gozdni delavci, lovci ...), ga pa zdravniki priporočajo vsem od enega leta starosti dalje, ki se gibajo v območju okuženih klopov. Prva dva odmerka cepiva naj bi bila pozimi, tretji čez pet do dvanajst mesecev, nato so nujni poživitveni odmerki. Lani so bili prijavljeni 104 primeri klopnega meningoencefalistisa, kar je manj od povprečja 20 let (približno 250 prijav na leto). Nihče lani ni umrl.

Humana granulocitna anaplazmoza je redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas. Znaki so podobni tistim v zgodnji fazi kopnega meningoencefalitisa (povišana temperatura, glavobol, hude bolečine v sklepih in mišicah). Tudi proti tej bolezni ni cepiva, zdravijo jo z antibiotikom.

Stroka poziva k zaščiti

Akademik prof. dr. Franc Strle z ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja opozarja: “Bolezni, ki jih prenašajo klopi, so pri nas pogoste, zato se moramo primerno zaščiti.”

Cepiva zoper lymsko boreliozo za ljudi ni, zdravljenje je odvisna od zgodnjega odkritja bolezni. Bolnike s klopnim meningoencefalitisom zdravijo simptomatsko - lajšajo simptome. Zdravljenje pogosto zahteva hospitalizacijo, rehabilitacija je dolgotrajna. “Poleg neprijetnosti in stisk obolelih in svojcev je ta bolezen veliko finančno breme. Poudarjam, da je pri nas bolezni, ki jih prenašajo klopi, zares veliko,” pravi strokovnjak.

Nevarnost okužbe z mlekom živali

Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali - koze, ovce, krave, ki niso naravni gostitelji virusa, ga pa okužena žival izloča v svojem mleku. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo ljudje.

Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka. Okužili so se štirje, pri treh so se klinični znaki akutne vročinske bolezni razvili že po dveh dneh od pitja mleka. Dva sta imela tipičen potek bolezni, enega so hospitalizirali, tretji je imel vročinsko bolezen, ni pa se razvila meningitisna faza. Četrti ni zbolel, saj je bil cepljen.

---