Ne le Cankarjevo, tudi Jančarjevo leto

Aprila lani je Drago Jančar pri Beletrini izdal roman In ljubezen tudi, okroglo leto pozneje pa so se mu pri isti založbi pred jubilejem poklonili z obsežnim izborom novel in kratkih zgodb: knjiga Mnoga življenja je izšla natanko en teden pred petkom, 13. aprila, ko bo pisatelj dopolnil 70 let.

Zajetno knjigo izbranih novel in kratkih zgodb, naslovljeno  Mnoga življenja,  so v Beletrinini knjigarni z avtorjem  Dragom Jančarjem 
(levo) predstavili (z leve) pisec spremne besede Aleksander Zorn, glavni urednik Beletrine Mitja Čander in urednica Špela Pavlič.  Foto: Andraž Gombač
Zajetno knjigo izbranih novel in kratkih zgodb, naslovljeno Mnoga življenja, so v Beletrinini knjigarni z avtorjem Dragom Jančarjem (levo) predstavili (z leve) pisec spremne besede Aleksander Zorn, glavni urednik Beletrine Mitja Čander in urednica Špela Pavlič.  Foto: Andraž Gombač

LJUBLJANA > Pri založbi Modrijan pisateljev jubilej praznujejo s ponatisoma romanov To noč sem jo videl in Drevo brez imena, pri Mladinski knjigi s ponovnimi izdajami romanov Galjot, Severni sij in Katarina, pav in jezuit, pri Beletrini pa z zajetnimi Mnogimi življenji.

Nagrajevan in bran

“Letos ni samo Cankarjevo leto, ampak po naključju številk tudi Jančarjevo,” je na petkovi predstavitvi v Beletrinini knjigarni v Ljubljani dejal glavni urednik založbe Mitja Čander. Pod naslovom Mnoga življenja se na 750 straneh družijo zbirke Smrt pri Mariji Snežni (Mladinska knjiga, 1985), Pogled angela (Mihelač, 1992), Prikazen iz Rovenske (Cankarjeva založba, 1998) in Človek, ki je pogledal v tolmun (Mladinska knjiga, 2004), skoraj vse ponatisnjene v celoti, dodan pa je še pisateljev samokritični izbor iz prvenca Romanje gospoda Houžvičke (1971) in zbirke O bledem hudodelcu (1978).

Drago Jančar

pisatelj

“Založbe se danes ne otepajo samo tiskanja tako obsežnega izbora novel, ampak izdajanja novel nasploh. Vsi bi radi roman, po možnosti dolg do 150 strani, takega, ki ga lahko hitro prebereš.”

“Knjiga odpira pogled na razvoj Jančarjevega pisanja, na teme, ki so pri njem stalnica, na vse tisto, kar po Kocbeku imenuje slepi nemir zgodovine,” je dejal Čander. Pri bržkone največjem slovenskem živečem pisatelju občuduje vešče prepletanje posameznikovega beganja in njegove usode s širšim kontekstom, z zgodovino.

Da je Jančar rojeni pripovednik, so poleg stroke prepoznali tudi mnogi bralci tako v domovini kakor tujini - je nagrajevan in zelo bran pisatelj. In njegovo pisanje ostaja tudi po treh, štirih desetletjih zelo živo, čas mu ne more do živega kakor nekaterim modernističnim poetskim izdelkom iz tistega časa, je oceno iz spremne besede na predstavitvi povzel Aleksander Zorn, prepričan, da povezane novele tvorijo novo knjigo, ne le preprostega ponatisa.

Znoj, kri, strast ...

Jančar se je na druženju v knjigarni urednikoma Mitji Čandru in Alešu Štegru zahvalil za potezo, ki v založništvu ne pri nas ne na tujem ni običajna: “Založbe se danes ne otepajo samo tiskanja tako obsežnega izbora novel, ampak izdajanja novel nasploh. Vsi bi radi roman, po možnosti dolg do 150 strani, takega, ki ga lahko hitro prebereš.”

V prvencu Romanje gospoda Houžvičke je še pod vplivom tedanjega reizma s Šeligom na čelu tudi sam skušal “razreševati probleme sloga, jezika”. A ni dolgo vztrajal: “Ugotovil sem, da to ni moje. Da je moja zgodba, da me zanima človeško življenje, kar se je pokazalo že v kratkem romanu Petintrideset stopinj.”

Pri formi kratke zgodbe mu je zanimiva ekonomičnost pripovedi: “Roman je najcelovitejša literarna zvrst, a tudi v kratko zgodbo ali novelo skušam zgostiti življenjsko usodo ali prikazati fragment, dogodek, ki nekaj premakne. Vsekakor nekaj, kjer so doma znoj, kri, strast, izdaja, ljubezen, vse to, kar življenje nosi. Zame je kratka proza pomembna, ni nekaj, kar bi nastajalo mimogrede, sproti.” V kratki prozi obravnava enake teme kot v romanih, le pove jih drugače: “Enako pomembno kot vsebina je tudi, kako jo povem - ali zelo zgoščeno ali na nekaj več straneh.”

Naslov Mnoga življenja ni avtobiografski, opozarja: “Moje življenje je eno samo, z vzponi in padci, uspehi in katastrofami v zasebnem in javnem življenju. Naslov govori o življenjih mnogih ljudi, na katere sem naletel, jih poznal ali pa so k meni preprosto prišli prek asociacij, iz branj drugih knjig.”

Čander je poudaril še, da je Jančar pomembno spodbudil pisanje kratke proze na Slovenskem, urednica Špela Pavlič pa je dodala, da Jančar s kratko prozo širokega razpona presega literarnoteoretske poskuse opredeljevanja, predalčkanja. Predstavila je še tistega dne izdan prevod romana In ljubezen tudi - v francoščini se imenuje Et l'amour aussi a besoin de repos.


Najbolj brano