“Fenomenalno vzdušje” na Istrskem maratonu

Navijanje gledalcev ob progi in aplavzi ter objemi v cilju. “Vzdušje je fenomenalno”, “super organizirano”, “prekrasno vreme”, je bilo včeraj v Izoli slišati komentarje na račun Istrskega maratona. “Prireditev je uspela, je pa tolikšna udeležba zgornja meja za ta dogodek,” je menila vodja organizacijskega odbora Marijana Sikošek.

Odpri galerijo

IZOLA > Po oceni organizatorjev je v Izolo včeraj prišlo od 20.000 do 25.000 ljudi. Med njimi je bilo približno 5000 tekačev iz 25 držav, nekaj čez 800 pa je bilo prostovoljcev, ki so pomagali pri organizaciji prireditve. “Tekači so bili zadovoljni, vreme je bilo lepo,« si je popoldne, ko je vse potekalo po načrtih, nekoliko oddahnila Marijana Sikošek. Kot vodja organizacijskega odbora je namreč bdela nad potekom Istrskega maratona. Poudarila je, da si ne želijo prevelike množičnosti prireditve, bolj si želijo postati prepoznani po tem, da je dobro poskrbljeno za udeležence in obiskovalce.

“Istrski tekaški maraton je poleg kolesarskega maratona največja športna prireditev, ki smo jo gostili. Jeseni pa se veselimo še ironmana,” pravi izolski podžupan Gregor Perič. Ob tem doda, da gre za prireditve, ki povezujejo vse štiri istrske občine, kar se redko zgodi. Letos pa trasa vključuje še pot skozi koprsko pristanišče. “Športni turizem je naša skupna usmeritev za podaljšanje poletne turistične sezone,” izpostavi.

Iztok Blaževič

tekač

“Za tek sta me pregovorili tašča, ki redno teče, in moja zdravnica, zaradi povečanja telesne mase.”

Polne gostilne in oddane sobe

Večina tekačev je sicer prišla v Izolo zgolj za en dan, a je bilo tudi precej povpraševanja po prenočitvah. “Po neuradnih podatkih, ki sem jih pridobila od hotelirjev in gostincev, je Izola polna,“ je še povedala Sikoškova. Pri tem ji je pritrdila tudi Luca Stančič Kodarin izizolskega turističnega združenja. Preverila je med hotelirji, in ti so ji dejali, da je polovica njihovih gostov prišla prav zaradi teka. Veliko je bilo Italijanov, Hrvatov in Madžarov, med udeleženci Istrskega maratona pa so bili celo Japonci in Američani.

“Seveda, da imamo več dela, tudi vse sobe smo oddali,” ni skrivala veselja izolska gostinka Mirjana Topić. Številni obiskovalci so zapolnili tudi vse lokale. “Imela sva se zelo lepo, prenočila sva, ker sva od daleč,” je dejal par s Šentviške Gore, ki se je že zgodaj popoldne podal proti domačemu kraju. Glavnina obiskovalcev pa se je po teku še ustavila ob številnih stojnicah na izolski Lonki. Po končanem športnem delu prireditve je popoldne sledil razrez torte in koncerta domačinov Rudija Bučarja - ki je tekače pozdravil s svojo Maratona Istriana - in Marine Martensson.

Gregor Perič

izolski podžupan

“Športni turizem je naša skupna usmeritev za podaljšanje poletne turistične sezone.”

Brez priprave ne gre

“Če se ne teče januarja, februarja in marca, pač pa samo zadnjih nekaj tednov pred tekom, to zagotovo ni dovolj,” je ob robu prireditve poudaril Urban Praprotnik, tekaški trener, ki je sicer vodil ogrevanje s tekači. Z Istrskim maratonom sodeluje že od začetka. “Ko pride do krča ali če nam je prevroče, se velja ohladiti s hojo, ki je obenem tudi neke vrste masaža. Za tek morata biti pripravljena glava in telo - potem je poezija,” je smeje razložil. Kot je še omenil, je tek ponovno odkritje zadnjih 60 let, pred 100 in več leti pa so ljudje tekli predvsem iz potrebe. “Zmotno je tudi razmišljanje, da je tek samo za mlade,” je zagotovil.

Nuša Pevc, inštruktorica joge, je v okviru prireditve organizirala vaje za raztezanje mišic tekačev po teku. ”Joga je odlična za tekače! Vaje za ravnotežje pridejo prav predvsem tistim, ki tečejo po neravnem terenu, pomaga tekačem, ki imajo zategnjene boke ter ramena in vrat. Zgornji del telesa je namreč pri tem športu zapostavljen,” je podučila.

5000

tekačev se je udeležilo Istrskega maratona.

20.000 do 25.000

obiskovalcev je prireditev privabila v Izolo.

Po besedah Igorja Crnića, vodje zdravstvenega varovanja, so do treh popoldne petim tekačem nudili pomoč na trasi, 34 pa v njihovem šotoru na cilju. Dva so morali prepeljati tudi v bolnišnico. “Večinoma gre za težave zaradi dehidracije in precenjevanja lastnih sposobnosti,” je pojasnil.

Tek za zdravje in veselje

“Za tek sta me pregovorili tašča, ki redno teče, in moja zdravnica, zaradi povečanja telesne mase. Pripravljal sem se približno eno leto,” pove Koprčan Iztok Blaževič, ki se je pomeril na 8,5-kilometrski preizkušnji. Izkušeni rekreativec Peter Kračan iz Šmartnega pri Litiji se je namenil na polmaraton, se pravi 21 kilometrov. V Izolo je prišel skupaj s prijatelji iz društva Šilt. Sedemnajstletni Gašper Čebular iz Škofje Loke, ki je tokrat pretekel 8,5 kilometra, pa je napovedal: “Moj naslednji podvig bo 21 kilometrov na Ljubljanskem maratonu.”

“Želela bi si, da bi šla hitreje, a pri teh letih ne morem več tako kot včasih,” je v cilju povedala Slovenjgradčanka Kazimira Lužnik, ki je bila s 84 leti najstarejša ženska tekačica. Samo za leto dni pa jo je v starosti prekosil domačin, Izolan Fabio Ivančič, prav tako reden udeleženec tekaških prireditev.

Tekače so prišli podpret tudi domačini. “Če že ne moremo iz mesta zaradi cestnih zapor, smo prišli sem,” se je pošalil eden od njih. Pripomb nad tekači, ki so se izkazali kot zelo kulturni obiskovalci, pa ni imel skoraj nihče.

---