Vetrnice prihajajo stihijsko

Vetrne elektrarne prihajajo na Primorsko. Na Griško polje pri Dolenji vasi, na pobočja Vremščice, Kaliča, na Pivško, h Knežaku, ... Ali bodo sledile še načrtovane na Senožeških brdih, pri Kozini, na Volovji rebri in še kod, za zdaj ni znano. Vse prihajajo potiho, posamič, kot si zagotovijo ali obetajo prodajo elektrike po zajamčeno donosni ceni.

Večje prihajajo z državnimi prostorskimi načrti, manjše z občinskimi. O gradnji vetrnih elektrarn, ki bodo precej spremenile podobo krajev med Ilirsko Bistrico, Postojno, Sežano in Kozino - tod je naval investitorjev za lov na državne subvencije največji - se odloča parcialno in stihijsko. Ne samo brez soglasja energetske stroke, ki jih večinoma ne podpira, tudi brez celovitega premisleka o prostorskem načrtovanju in razvoju države in občin.

O gradnji vetrnih elektrarn se odloča parcialno in stihijsko, brez soglasja stroke in brez celovitega premisleka o razvoju.

Občine so se v zadnjih letih večinoma dokopale do občinskih prostorskih načrtov in nekatere so se ob tem, skupaj z občani in stroko, opredelile tudi do vetrnih elektrarn. Divaška je, denimo, zapisala, da bi vetrni kolosi prinesli občini več škode kot koristi, ker bi z degradirano krajino omejili razvoj zelenega turizma in drugih razvojnih priložnosti. Podobno odklonilno je bilo stališče hrpeljsko-kozinske občine in njenih občanov.

A jim to ne bo kaj prida pomagalo, kajti občinski prostorski načrt je “manj vreden” od državnega prostorskega načrta in kjer se uveljavi slednji, lahko povozi določila prvega.

Državni prostorski načrt pa, za razliko od občinskega, ne pomeni tehtnega premisleka države in državljanov o tem, kam umestiti industrijo, poselitev, energetsko oskrbo in kaj ohraniti za kmetijstvo, rekreacijo in turizem. Ne, državni prostorski načrt je le način, kako v prostor umestiti določeno veliko naložbo, ki naj bi bila v javnem interesu. A o tem javnem interesu ne odloča javnost, temveč ministrstvo področja, s katerega prihajanaložba. Kar je najmanj sprevrženo.

Kot je sprevrženo to, da denimo za velik projekt vodooskrbe Istre in Krasa občinam ni uspelo izkazati javnega interesa in iti v gradnjo z državnim prostorskim načrtom, za deset ali 40 mega vetrnic pa to uspe celo podjetju, ki je zadolženo in ne zmore jamčiti niti tega, da bo po koncu obratovanja elektrarno odpeljalo in prostor pospravilo.


Preberite še


Najbolj brano