Transmaščobe, skriti sovražnik zdravja

Pravilnik o največji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih naj bi potrošnike zaščitila pred nevarnimi snovmi, ki dokazano škodujejo zdravju. V letu dni od uveljavitve morajo proizvajalci živil, tudi tuji, količino teh snovi omejiti na dva grama na 100 gramov skupne vsebnosti maščob.

S transmaščobami je nabita večina okusnih industrijskih piškotov, 
napolitank, slaščic ...
S transmaščobami je nabita večina okusnih industrijskih piškotov, napolitank, slaščic ...  

Transmaščobne kisline so škodljive snovi v hrani, ki jih uživamo vsak dan in se nevarnosti ne zavedamo. Novi pravilnik omejuje njihovo vsebnost na slovenskem trgu na največ dva grama na 100 gramov skupne vsebnosti maščob v živilu. V enem letu bodo morali vsi proizvajalci hrane, ki izdelke ponujajo v Sloveniji, te količine prilagoditi.

Kot dokazuje nacionalna raziskava Transmaščobe v živilih, so na našem trgu prisotna tudi živila z visoko vsebnostjo transmaščob, kar je nevarno za zdravje. Zdravstveno in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo ter prehrano sta ob pomoči stroke izdelala pravilnik, ki je pravkar začel veljati.

Transmaščobe in zdravje

Dokazano je, da so transmaščobe povezane z nastankom srčno-žilnih bolezni. V telesu zvišajo koncentracijo slabega LDL holesterola in znižajo koncentracijo dobrega HDL holesterola. So dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in raka na dojki ter debelem črevesu, preeklampsije pri nosečnicah, astme in alergij.

Omejitev velja za živila iz evropskih in tretjih držav ter za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane. Zmanjšanje količine transmaščob v živilih je del strateškega nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 Dober tek Slovenija. Ocena tveganja za zdravje potrjuje, da vnos transmaščob še ni kritičen, so pa tisti, ki pogosto uživajo živila z visoko vsebnostjo transmaščob, že zelo ogroženi.

Uživanje transmaščob je dokazan dejavnik tveganja za zdravje in varnost ljudi. Strokovnjaki za prehrano in zdravje omenjajo, da je izpostavljenost ljudi transmaščobam nepotrebna in škodljiva. Transmaščobe so poglavitni dejavnik za razvoj srčno-žilnih bolezni. Njihovo uživanje poviša koncentracijo slabega LDL holesterola in zniža koncentracijo dobrega HDL holesterola. Te snovi so dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, pojav nekaterih vrst raka (na dojki in debelem črevesu), preeklampsije pri nosečnicah, astme in alergij, zlasti pri otrocih.

Danska je transmaščobe v živilih omejila že pred leti in že ugotovila. da so se tudi zato zmanjšali stroški zdravstvene oskrbe ter izboljšalo splošno zdravje prebivalstva.


Najbolj brano