Cilj: vsem zagotoviti dostopna stanovanja

Vprašanje zagotavljanja primernih stanovanj je treba začeti reševati - med drugim z uvedbo stroškovne najemnine, davčnimi spodbudami in sistemskim virom za gradnjo - sicer bodo težave v prihodnje težje rešljive, so na okrogli mizi danes na GZS v Ljubljani pred volitvami pozvali politične stranke. Teh, z izjemo SD, na razpravi sicer ni bilo.

LJUBLJANA > Oskrba stanovanj v 25 letih žal ni našla primerne pozornosti odločevalcev, je dejal predsednik zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Franc Props in poudaril, da je treba zagotoviti dodatna najemna stanovanja, saj so potrebe precej večje, kot je na voljo stanovanj.

“Ob nesprejetju nujnih ukrepov bomo čez nekaj let soočeni s težkimi razmerami, ki bodo težje rešljive,” je opozoril direktor omenjene zbornice pri GZS Boštjan Udovič. Med nujnimi ukrepi je navedel zamenjavo neprofitne najemnine s stroškovno najemnino (in hkratnim stanovanjskim dodatkom za socialno ogrožene), spremembo davčne politike, ki bi zasebni sektor motivirala za gradnjo najemnih stanovanj, ter zagotovitev sistemskega vira, ki bi bil namenjen stanovanjskim skladom za gradnjo novih stanovanj.

Fond neprofitnih stanovanj se zmanjšuje

Zaradi trenutne opredelitve neprofitne najemnine - ki je nespremenjena od uvedbe leta 2004 in javnim skladom ne omogoča niti vzdrževanja obstoječega stanovanjskega fonda - prihaja do izčrpavanja javnih stanovanjskih skladov, zmanjševanja fonda neprofitnih stanovanj, neupravičenega subvencioniranja dela najemnikov in vprašljive smiselnosti vlaganj v energetsko obnovo (saj se ta skladom ne prizna pri izračunavanju neprofitne najemnine), je dejala Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete.

Poleg uvedbe stroškovne najemnine s stanovanjskim dodatkom bi bilo treba po njenem mnenju zagotoviti pravno podlago za pridobivanje in obdelovanje osebnih podatkov najemnikov in sistemski vir financiranja za zagotavljanje najemnih stanovanj, omogočiti bolj učinkovito izpraznitev stanovanj po odpovedi najemnega razmerja, uvesti možnost odpovedi najemnega razmerja v izvršilnem postopku, rešiti težavo subsidiarne odgovornosti, omejiti vpliva osebnega stečaja na neplačilo najemnine in stroškov ter dialog o stanovanjski politiki voditi stalno, ne le pred volitvami, je dejala Cirmanova. Ti ukrepi so sicer predvideni v resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025, ki jo tako treba začeti uresničevati, je dodala.

Na vrsti je konkretna politika

Svetovalec predsednika republike Boruta Pahorja, ki je bil sicer častni pokrovitelj dogodka, a se ga ni mogel udeležiti, France Arhar je dejal, da predsednik republike podpira prizadevanja iz nacionalnega stanovanjskega programa, pomembno pa je, da bo sledila konkretna politika.

Arhar je dejal, da bi se morda lahko prek davčne politike zagotovilo, da stanovanja po državi ne bi ostajala prazna in propadala. Poudaril je, da so investicije v nepremičnine pomembno gonilo gospodarske rasti. Glede zagotavljanja državnih virov za gradnjo stanovanj je dejal, da je potreben dogovor o razdelitvi proračuna in da je tema v času pred volitvami prava. Je pa opozoril, da je treba upoštevati, da je trenutno gospodarska rast visoka in denar tako poceni, kot ni bil od druge svetovne vojne, tako da se je treba vprašati, kaj bo jutri, ko bodo razmere bolj “normalne”.

Predsednik združenja stanovanjskih skladov, ki deluje v okviru omenjene zbornice pri GZS, in direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada Sašo Rink je med možnostmi za stabilen sistemski vir financiranja gradnje najemnih stanovanj navedel del nepremičninskega davka in del davka na dodano vrednost (da ga ne bi denimo znižali z 22 na predkriznih 20 odstotkov, ampak na 21 odstotkov)

Več najemnih stanovanj in spodbujanje novih oblik sobivanja

“V združenju upamo, da se bodo politične stranke glede na čas, v katerem smo, bolj jasno opredelile do ukrepov na stanovanjskem področju,” je dejal Rink.

Temu je bila današnja okrogla miza tudi namenjena, a se je z izjemo SD politične stranke - po Udovičevih besedah so povabili vse stranke, ne le parlamentarnih - niso udeležile.

“Strinjamo se, da področje stanovanj v Sloveniji ni takšno, kot bi si želeli. Naš cilj je vsem zagotoviti dostopna stanovanja. Država mora vzpostaviti pogoje, da se poveča fond najemnih stanovanj in določi način izračuna najemnine, ki bo socialno vzdržen in ekonomsko upravičen,” je ob robu dogodka dejal strokovni sodelavec poslanske skupine SD Jernej Štromajer.

SD je sicer v trenutni vladi, ki opravlja še tekoče posle, in je pred desetletjem tudi vodila vlado. “Treba je biti korekten: Socialni demokrati so vodili vlado tri leta, v tem času niso vodili tega resorja. Stanovanjska politika žal ni bila ustrezno rešena,” je dejal Štromajer. Tako bo del njihovega programa zagotavljanje več najemnih stanovanj ter spodbujanje novih oblik sobivanja in sogradnje ter zaščita najemnikov.

Sprememba stanovanjskega zakona

Razpravljalci so menili, da je razprava o teh vprašanjih nujna in da je potrebna sprememba stanovanjskega zakona. Med drugim so se strinjali, da je treba javnim skladom zagotoviti sistemski vir za gradnjo, nekateri so menili, da bi svojo vlogo pri zagotavljanju zemljišč lahko odigrala tudi Družba za upravljanje terjatev bank. Predavateljica na ljubljanski fakulteti za družbene vede Srna Mandič je opozorila, da se pri razpravah o neprofitni najemnini vedno govori le o najemnikih, ki so tako pod pritiskom in se jim očita, da goljufajo sistem. Menila je, da bi bilo bolje kot uvesti nov sistem s stroškovno najemnino najprej valorizirati neprofitno najemnino.

Vesna Dragan z ministrstva za okolje in prostor je povedala, da veliko omenjenih rešitev - med drugim uvedba stroškovne najemnine in stanovanjskega dodatka - vsebuje predlog spremembe stanovanjskega zakona, ki pa je še v zaključni fazi usklajevanj, med drugim z ministrstvoma za finance in za delo glede stanovanjskega dodatka.

---