Med nagrajenci GZS tudi Robert Golob

GZS je sinoči na slovesnosti v Cankarjevem domu podelila že 50. zapored nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Tokrat so jih prejeli gospodarstveniki iz devetih podjetij, med njimi je tudi Primorec, Robert Golob, prvi mož podjetja Gen-I.

LJUBLJANA > Nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) držijo taktirko v uspešnih podjetjih iz različnih panog - od farmacevtske, kemijske, elektro in do avtomobilske industrije. Iz elektro panoge prihaja tudi edini Primorec iz šopka letošnjih nagrajencev.

Golob: Slovenci znamo tudi sami, če hočemo

Novogoričan Robert Golob vodi Gen-I od leta 2006. V desetih letih je podjetje iz lokalnega popeljal do globalnega trgovca z električno energijo. Prihodki družbe so se v tem obdobju s 100 milijonov evrov povzpeli na 1,6 milijarde. Na slovenskem trgu so nastopili kot prvi neodvisni ponudnik električne energije in zemeljskega plina, danes dosegajo skoraj 41-odstotni tržni delež gospodinjskih odjemalcev. Gen-I, ki ima 17 hčerinskih družb, posluje v 22 državah, kjer ustvarijo 78 odstotkov prihodkov. V skupini je več kot 300 zaposlenih. “Podjetje v vsem tem obdobju ni imelo niti evra tujega kapitala. Ves čas je bilo upravljano in v lastništvu Slovencev. Je dokaz, da Slovenci znamo tudi sami, če to hočemo,” je poudaril Golob.

Robert Golob, predsednik uprave Gen-I: “Podjetje v vsem tem obdobju ni imelo niti evra tujega kapitala. Ves čas je bilo upravljano in v lastništvu Slovencev. Je dokaz, da Slovenci znamo tudi sami, če to hočemo.”

Od povprečja v mnogočem odstopa tudi preostalih osem nagrajencev. Matjaž Omladič vodi podjetje Novem Car Interior Design, ki izdeluje dekorje za najprestižnejše razrede avtomobilov, Iztok Špan pa prihaja iz podjetja Tajfun Planina, ki se ukvarja z gozdarskimi stroji in ponuja celovito storitev v gozdarski logistiki. Mark Pleško je na čelu tehnološkega podjetja Cosylab, ki velja za vodilnega ponudnika strojnih in programskih rešitev za kontrolo jedrskih pospeševalnikov in fuzijskih reaktorjev. Rado Čulibrk vodi podjetja Niko, ki izdeluje velikoserijske kovinskih izdelkov, Ivan Kralj pa je prvi mož družinskega podjetja Arex, ki se ukvarja s strelivom, orožjem in drugo opremo. Edina ženska med letošnjimi nagrajenci je Flora Cvetka Tinauer iz podjetja Eba. Ponuja programsko opremo za brezpapirno poslovanje, ki jo je razvila povsem sama. Med nagrajenci sta še Branko Kamenšek iz podjetja Lek Veterina, ki ga vodi od leta 2009, in Borut Čeh iz podjetja Labena. To družinsko podjetje Labena, ki ponuja tehnološke rešitve v procesni in laboratorijski analitiki, je nagrado GZS tokrat dobilo že drugič. Leta 2004 je nagrado dobila mama letošnjega nagrajenca.

GZS nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke podeljuje že od leta 1969, skupaj z včerajšnjimi nagrajenci jih je doslej prejelo 336 gospodarstvenikov in 26 gospodarstvenic. Kot je povedala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc, so imela priznanja veliko težo že od prvega dne podeljevanja. V vsem tem času se je marsikaj spremenilo. Veljavo izgubljajo tekstilna, obutvena in pohištvena industrija, na katerih je slovensko gospodarstvo temeljilo včasih, njihovo vlogo pa prevzemajo nekatere druge industrije, iz katerih prihajajo tudi zadnji nagrajenci.

“Gre za menedžerje, ki veliko dajo tudi na odnos do okolja in družbeno odgovornost,” je povedal predsednik komisije za nagrade GZS Janez Škrabec.

Upoštevajo 69 meril

Komisija pri svojem delu upošteva kar 69 meril, v okviru katerih se z vidika dolgoročne ekspanzije in razvoja družbe ocenjuje razvojna strategija podjetja. Poseben poudarek je namenjen spodbujanju inovativnosti, razvoju novih proizvodov in tehnologij ter vključenosti v evropske razvojne programe. Upošteva se tudi družbena odgovornost in povezanost podjetja z lokalnim okoljem. Na finančnem področju komisija spremlja večletne rezultate poslovanja podjetja na področju zadolženosti oziroma finančne tveganosti poslovanja, likvidnosti, rasti in profitabilnosti ter učinkovitosti. V analizi tržnega nastopa pa se poglobi v izvozne rezultate, povečevanje prodaje, analizira tudi vstop na nove trge in prilaganje zahtevam globalnega trga v odnosu do konkurence.

---