Vrhunsko in natančno, obenem pa lahkotno

Kulturni dom Nova Gorica je marčevski koncert Glasbenega abonmaja posvetil zborovski glasbi in gostil Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki ga vodi Ambrož Čopi iz Kopra.

Konservatorij v Ljubljani je leta 2010 s prihodom zborovodje Ambroža Čopija dosegel občuten napredek na področju zborovskega udejstvovanja. V nekaj letih so oblikovali dva zbora, ki delujeta na različnih zahtevnostnih stopnjah - tisti, ki ga sestavljajo sedanji pevsko ambicioznejši dijaki Konservatorija in študenti, se je predstavil v Novi Gorici. V zadnjih letih je bil tekmovalno aktiven in je osvojil mnoga priznanja, zavidljivo visoko poustvarjalno stopnjo pa je dokazal tudi goriškemu poslušalstvu. Med tehnično natančnostjo in interpretacijo sta se vseskozi risali globoki vzporednici.

Deset skladateljskih imen je sestavljalo koncertni program, v veliki meri napolnjen z glasbo liturgičnega izvora, kar lahko pripišemo udeležbi zbora na prihajajočem švicarskem festivalu v Baslu. Prav s temi skladbami je zbor pokazal, do kod segajo njegove umetniške zmožnosti, ki so izredne.

Že uvodna skladba je napovedala smer koncerta, ki je razkrival slovensko skladateljsko ustvarjalnost različnih slogovnih obdobij s poudarkom na sodobnosti. Koncert je odprla slovenska renesansa s priljubljenim domačim skladateljem Jacobusom Gallusom. Sledile so koralne uglasbitve mlajšega skladatelja Tineta Beca in O - antifone, namenjene božični osemdnevnici, ki so jih ustvarili Matej Kastelic, Tadeja Vulc in Ambrož Čopi. Program se je nadaljeval s sakralnimi skladbami, z deli Črta Sojarja - Voglarja in Andreja Makorja.

V drugem delu se je prevesil v posvetne in ljudske vsebine s poznoromantičnim skladateljem Antonom Lajovicem, enim najpomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev Lojzetom Lebičem, Ambrožem Čopijem ter Aldom Kumarjem in njegovim učinkovitim Turistom. Slovensko skladateljsko snovanje je bilo predstavljeno z različnih zornih kotov, od eksperimentalnega z “body-percussion” učinki, ekspresionističnega, izvirno inventivnega s pridihom ljudske motivike pa vse do romantično konvencionalnega.

Zbor je skladbe zapel v celoti a cappella, v sicer za petje akustično zahtevni dvorani, in to z natančno intonacijo, ki ni dopuščala omahljivosti. Zborovodji je s preciznim odmerjanjem barvne zlitosti glasov uspelo z zborom ustvariti zvočnost, polno in slikovito razgibano. Uro in pol dolg program so mlade pevke in pevci izvedli zbrano in predano. Pri tehniki so nepopustljivo vzdrževali izostreno jasnost, izvedbe so bile čustvene, a vendarle lahkotne. Kljub zborovodjevim visokim tehničnim in interpretativnim zahtevam so program izvedli sproščeno in sveže ter poskrbeli za nadpovprečen umetniški vtis. Ambrož Čopi je tako v karieri, ki je polna referenčnih točk, napisal še eno uspešno zgodbo in z Zborom KGBL dodal bleščeč kamenček v mozaik slovenskega zborovstva.

---