Skrb se ne začne na zajetju

Če naj bi tudi prihodnji rodovi imeli dovolj pitne vode, ki ni neskončen vir, ji je med drugim treba dati prostor, kar pomeni pustiti vodotoke čim bolj naravne. To je eno od sporočil ob svetovnem dnevu voda, ki so ga včeraj obeležili tudi s srečanjem v organizaciji podjetju Vodovodi in kanalizacija na kromberškem gradu.

Polona Pengal je poudarila, da je vode, primerne  za potrebe ljudi, 
izjemno malo.  Foto: Leo Caharija
Polona Pengal je poudarila, da je vode, primerne za potrebe ljudi, izjemno malo.  Foto: Leo Caharija

KROMBERK >V omenjenem javnem podjetju so v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica pripravili posvet o pomenu ohranjanja čistosti slovenskih voda. Kot je povedal direktor Vodovodov in kanalizacije Miran Lovrič, pa ni bil namen le predstaviti, kako družba, ki jo vodi, ljudi oskrbuje z vodo, in čisti odplake ter koliko je skupaj z občinami zadnja leta vložila v to. Prav tako niso želeli le opozoriti, kaj bi bilo treba še narediti na tem področju, ali koliko lahko k temu pripomore slehernik. Ne, srečanje je bilo širše zastavljeno.

Nujen celovit pristop

Lovrič je pomen posveta strnil tako: “Ne govorimo le o pitni vodi ter odvajanju in čiščenju, ampak tudi o površinskih vodah. Vsi (sorodna podjetja na severnem Primorskem) poskušamo zagotavljati čiste reke in imamo čistilne naprave. Vsi imamo sisteme, da je pitna voda res dobra. In vsi vemo, da se ne smemo ustaviti, saj manjša naselja še nimajo urejene kanalizacije. Vse pa nas hkrati povezujejo površinske vode z enakimi problemi na celotnem severnem Primorskem.”

Gre za to, da je treba skrbeti tudi za vodotoke, njihove struge, ker se zagotavljanje pitne vode ne začne in konča zgolj pri urejeni infrastrukturi.

Prav o tej skrbi je na posvetu spregovorila Polona Pengal iz Slovenskega društva za zaščito voda. Izpostavila je, da se geslo letošnjega svetovnega dne glasi Narava za vodo. To pa poudarja, da narava ponuja rešitve pri oskrbi in pri zagotavljanju kakovosti tega ključnega vira življenja. Ta je po besedah Pengalove vse prej kot neskončen in ga je za človekove potrebe izjemno malo, pa čeprav kot morje prekriva glavnino površja našega planeta.

Pustiti rekam pot

Med temi rešitvami, ki zahtevajo skrbnejše ravnanje z vodo v vseh delih njenega kroženja po Zemlji, pa je po besedah Pengalove tudi ta, da “damo prostor vodotokom”. Rekam in potokom bi moral človek pustiti naravne struge z razlivnimi polji, rokavi in mokrišči vred, brez utrjevanja brežin, jezov in še česa. S tem se ne bi le bolje zavaroval pred poplavami, ampak bi tudi povečal samočistilno sposobnost vodotokov ter kakovost podtalnice, ki je prav tako ključna za oskrbo.

Je pa to le en vidik, saj človek v vodo spušča tudi marsikaj škodljivega. Zmanjšati ali odpraviti izpuste bi seveda najbolj zaleglo, k sreči pa pomagata tehnološki razvoj in znanost. In ravno v to smer gre bazična raziskava na fakulteti za strojništvo v Ljubljani, ki jo je v Kromberku predstavil dr. Matevž Dular in jo je že izdatno podprla EU.

Na fakulteti so dokazali in še naprej raziskujejo moč kavitacije. Gre za moč mehurčkov v vodi, ustvarjenih pod pritiskom. Kaže, da zmorejo uničiti vse, od strupov do virusov, kar pomeni, da lahko čistijo vodo.


Najbolj brano