Brez čudeža pri Vrtojbi
Komentarji
23. 03. 2018, 05.55
, posodobljeno: 08. 05. 2018, 19.20
Vrtojbenska igralniška ruleta je dolga, a tudi precej pusta in ponavljajoča se igra. Tudi ko se pri mizi prerivajo novi igralci, krupje ostaja isti in nepričakovanih preobratov pač ni. Kar je slabo. Dobra igra je vedno subtilna kombinacija togosti in odprtosti, ki zagotavlja, da so stave pravične, a tudi, da se zgodijo presenečenja, nujna za zabavo in motivacijo sodelujočih.
Najbrž bi bilo naivno pričakovati, da bodo lastniki desetine podjetij in nekaj igralnih, pa še kakšnih drugih zabavnih, salonov po Sloveniji, prinesli bistveni razvojni zasuk na območju, ki toliko obeta in mami, a ostaja daleč od pričakovanih presežkov. Ne glede na to, da se je v Šempetru znova zgodila igra lobiranja in prepričevanja, morda kdaj pa kdaj tudi tako intenzivnega, da je mejilo na pritisk, bi Viva bržkone imela več možnosti za uspeh, če bi njeni lastniki v prtljagi imeli kaj več družbenega in poslovnega ugleda. Morda pa si ga bodo v naslednjih letih zgradili v Volčji Dragi.
A tudi če je res, da Viva v Vrtojbi ne bi naredila čudeža, to niti malo ne blaži grenkobe spoznanja, da ga tudi Hit ne bo.
A tudi če je res, da Viva v Vrtojbi ne bi naredila čudeža, to niti malo ne blaži grenkobe spoznanja, da ga tudi Hit ne bo. Svetniki so pravilno ugotavljali, da uprava igralniškega giganta z načrti in obljubami ob vsaki uri prihiti le, ko jo na njenem lastnem dvorišču ogroža konkurenca. Predsednik uprave povsem legitimno pravi, da ne more odgovarjati za ravnanje svojih predhodnikov, ki so politiko radi navduševali z velikopoteznimi načrti, od katerih je ostala le gora papirja. In treba mu je priznati, da je v njegovi skromni pragmatičnosti zaznati poštenost.
Se je pa ob tem, da Hit ne vidi možnosti za bistveno povečanje igralniškega trga, da kljub konjunkturi ne načrtuje velikih vlaganj v regiji, da celo restavracije na Marku nima namena oživiti, temveč jo bo kmalu prodajal, smiselno vprašati, ali lokalna politika v vseh občinah na ožjem Goriškem, izjema je najbrž občina Brda, ko govori o turizmu kot potencialnemu motorju prihodnjega gospodarskega razvoja, sanja pokonci.
Če namreč specialisti s tridesetletnimi izkušnjami v družbi, ki vsako leto v promocijo in marketing vloži nekaj milijonov evrov, ne morejo obljubiti, da bodo na Goriško pripeljali nove goste, kdo jih sploh lahko pripelje?