Preprečite amputacijo nog in smrt

“Periferna arterijska bolezen nog in kajenje: nič več žilnih amputacij! Kadilci, preglejte svoje noge!” Takšno je sporočilo letošnjega mednarodnega dneva žil, ki smo ga minuli petek obeležili tudi na Primorskem. Gre za zahrbtno bolezen, ki nezdravljena lahko privede do prezgodnje smrti.

Z meritvijo gleženskega indeksa ugotovijo pretočnost žil. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Z meritvijo gleženskega indeksa ugotovijo pretočnost žil. Foto: Tomaž Primožič/FPA

Na stojnicah so zdravstveni delavci brezplačno merili gleženjski indeks in druge vrednosti, ki pokažejo, ali in koliko je ožilje zdravo. Meritve so opravljali v avlah obeh regionalnih bolnišnic, v Šempetru še na kirurški polikliniki, v lucijskem, izolskem in koprskem zdravstvenem domu ter v Planetu Tuš.

Za ljudi in med njimi

“Ljudi seznanjamo s periferno arterijsko boleznijo nog,” poudarja asis. dr. Mladen Gasparini, predstojnik oddelka za kirurgijo in specialist za žile v izolski bolnišnici, hkrati predsednik Društva žilnih kirurgov Slovenije in aktiven v Združenju za žilne bolezni. Slednje v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja vodi to tradicionalno akcijo. Že vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen in kar 70 odstotkov jih za to ne ve, dokler ni resnih zapletov.

Gleženjski indeks

Diagnozo periferne arterijske bolezni lahko opravijo s pomočjo hitre in neboleče meritve gleženjskega indeksa. V eni minuti izmerijo tlak v žilah in natančno objektivno podajo rezultate o bolezni. Zdravniki svetujejo, naj ljudje prosijo osebne zdravnike za občasno merjenje togosti žil.

Zato skušajo zdravniki okrepiti preventivo in ljudi usmeriti pravočasno na pregled delovanja krvnega obtoka.

Kaj je ateroskleroza?

“Ateroskleroza ali poapnenje žil je zelo resna bolezen. Prizadene arterije in lahko povzroči smrtno nevarne zaplete - možgansko in srčno kap. Kadar so prizadete tudi arterije zgornjih in spodnjih okončin, gre za periferno arterijsko bolezen (PAB),” opisuje Gasparini.

Mladen Gasparini,

predstojnik kirurškega oddelka v izolski bolnišnici

“Velik dejavnik tveganja je kajenje. Bolezen pospeši, izidi zdravljenja so slabši, večje je tveganje za amputacijo uda.”

Bolezen se leta počasi razvija in ne povzroča težav. Šele v napredovali fazi obolelih arterij v spodnjih okončinah se pojavi občasno šepanje. “Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku,” pravi sogovornik in dodaja, da so v tem stadiju bolezni pulzi na nogah že slabo tipljivi ali pa jih ni več mogoče otipati. Ko ateroskleroza še napreduje, se kritično zmanjša pretok krvi v arterijah. “Takrat gre že za kritično ishemijo uda in bolečina v nogi se pojavlja že med mirovanjem. Če to traja dlje časa, se na udu lahko pojavi propadanje in odmiranje tkiva (razjeda ali gangrena).”

Dejavniki tveganja

Teh obolenj je vse več. Po oceni zdravnikov bo v Sloveniji vsako leto 1000 do 2000 bolnikov s kritično ishemijo nog. Smrt zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dvakrat do trikrat pogostejša. Gasparini dodaja: “Ateroskleroza arterij spodnjih okončin je tesno povezana z aterosklerotično boleznijo možganskih in srčnih žil. Eden ključnih dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje periferne arterijske bolezni je kajenje - pospeši razvoj bolezni, poslabša izide zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda.”

70 odstotkov obolelih ne ve, da ima poapnenje žil.

Preostali dejavniki tveganja so sladkorna bolezen, napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in sladkorja v krvi, debelost, telesna neaktivnost, obolevnost v družini, starost in spol (oboleva več moških). “Zato skušamo ljudi podučiti o bolezni in jih naučiti otipati pulze,” omenja Gasparini. “Bolezen lahko prepoznamo s tipanjem pulzov, saj so ti slabo zaznavni ali sploh ne. Zato bi morali občasno opraviti meritev gleženjskega indeksa.”

Plakat BOM, projekt ZdraveArterije.si

Akcijo spremlja plakat BOM, ki uči, kako samopregledovati pulze na nogah. BOM označuje pojme: bolečnost, odsotnost pulzov in mrzle, neprekrvavljene noge. Navedeni so nasveti, kako si pomagati pri tej bolezni. Zdravniki upajo, da bodo vsi po branju plakata testirali pulz in če bi sebi odkrili kakšnega od znakov bolezni, pohiteli na pregled.

Projekt ZdraveArterije.si se je začel na dan žil in bo trajal dve leti. Zdravstveni delavci bodo ob podpori strokovnih in društev bolnikov ozaveščali ljudi o tej bolezni. O njej ozavešča tudi spletni portal www.zdravearterije.si in navaja, kje opravljajo tovrstne preglede.


Najbolj brano