Pohod po Kosovelovi poti

V nedeljo bo minilo natanko 114 let od rojstva slovenskega pesnika, kritika in publicista Srečka Kosovela, ki se je rodil 18. marca 1904 v Sežani. Planinsko društvo Sežana v sodelovanju s Kulturnim društvom Tomaj na ta dan organizira tradicionalni pohod po Kosovelovi poti iz Sežane do Tomaja.

Pred Kosovelovo domačijo v Tomaju bo v nedeljo zelo živahno.  Foto: Wikipedia
Pred Kosovelovo domačijo v Tomaju bo v nedeljo zelo živahno.  Foto: Wikipedia

“Že 19 let na obletnico Kosovelovega rojstva oziroma prvo nedeljo po njej - Srečko Kosovel se je rodil 18. marca 1904 - organiziramo Pohod po Kosovelovi poti. Dolga je sedem kilometrov, prehodi se jo v dveh urah in pol. Tako kot vsa leta doslej se bomo tudi tokrat na pot podali ne glede na vreme. Napoved za Slovenijo sicer ni najbolj obetavna, a upajmo, da nam bo na Krasu vreme prizaneslo,” se nadeja vodja pohoda Bogdan Rojc. Pohod v počastitev rojstva pesnika Krasa Srečka Kosovela vsako leto pritegne več kot sto pohodnikov s Primorske in tudi z drugih koncev države. “Letos se je, denimo, napovedala večja skupina iz Ljubljane, prišli pa bodo tudi od drugod. Udeležba je seveda odvisna od vremena. Če je lepo, nas je več, če ni, pa manj,” se posmeje Rojc.

Zbirno mesto pred rojstno hišo

Zbirno mesto je ob 8.30 pred Ljudsko univerzo v Sežani, ki ji domačini pravijo stara šola. To je Kosovelova rojstna hiša in prvi dom, danes je v njej urejena pesnikova spominska soba v konstruktivističnem slogu z diapozitivi Krasa, glasbo in posnetimi recitacijami njegovih pesmi. Na zgradbi je vzidana kamnita spominska plošča, pred njo je pesnikov spomenik.

Od tam bodo pohodniki krenili mimo Kosovelove knjižnice in nekdanje gostilne Pri vagi, kjer je Kosovel zlasti v zimskih mesecih večkrat prespal, ko se je vračal iz Ljubljane, ter mimo cerkve do sejmišča. Sledi vzpon na Tabor (484 m), kjer je izhodišče gozdne učne poti, nato pa pot pohodnike vodi po kolovozih in stezah čez kraške gmajne in skozi vinograde v Šmarje in naprej do Tomaja.

Prihod v Tomaj je predviden ob 11. uri. Pohodnike bodo pred Kosovelovo domačijo pričakale stojnice s ponudbo domačih pridelkov in izdelkov, za kulturni program pa bodo poskrbeli učenci tomajske podružnice OŠ Dutovlje. Kdor želi, si lahko ogleda Kosovelovo domačijo in se prepusti vodenemu ogledu raznih zanimivosti Tomaja. Udeleženci pohoda se bodo lahko v Sežano vrnili ob 13.30 z brezplačnim avtobusom, lahko pa jo peš uberejo po še neoznačeni zanimivi poti; hoje je približno za tri ure.

Lirik Krasa

Srečko Kosovel je najvidnejši predstavnik slovenske poezije po moderni. Rodil se je očetu Antonu Kosovelu, šolskemu nadučitelju, razgledanemu prosvetnemu delavcu, in materi Katarini, rojeni Stres, kot peti otrok. Družina se je štiri leta po njegovem rojstvu zaradi očetove službe preselila v Tomaj, kjer so se ustalili. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je Kosovel odšel v gimnazijo, na realko v Ljubljano. Po maturi je študiral slavistiko, romanistiko in filozofijo na Filozofski fakulteti, vendar je živel v velikem pomanjkanju, kar je vplivalo na njegovo zdravje. Pisal je pesmi, eseje in drobno prozo. Sprva je pesnil pod vplivom moderne, posebej impresionizma Josipa Murna. Prevladujoči motivi so kraška pokrajina, mati in smrt, pogosto s simbolnim pomenom (pesmi Balada, Bori, Vas za bori, Slutnja). Tako najobsežnejši del njegovega pesništva poje o Krasu, zaradi česar ga imenujemo “lirik Krasa”. Nato je Kosovel prešel v ekspresionizem in razvil vizionarno, družbeno in religiozno tematiko z osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi, ki v sebi nosi očiščenje krivde in stvarjenje novega etosa. Tako precej pesmi govori o družbenih krivicah, o mračni usodi Evrope (Ekstaza smrti) in o neizogibnosti revolucionarne preobrazbe sveta (Rdeči atom). Velik delež v Kosovelovem opusu predstavljajo tudi njegove t. i. konstruktivistične pesmi (konsi), ki so izšle v pesniški zbirki Integrali, in so najmodernejši tip slovenske poezije.

Umrl je zelo mlad (star 22 let) 27. maja 1926.


Najbolj brano