Sto let vzhodno-zahodne vile

Goriški arhitekt Anton Laščak je vilo na Pristavi zgradil za svojo rezidenco. Dokončana je bila pred dobrimi stotimi leti ter vmes dvakrat poškodovana in obnovljena.

 Foto: Fototeka Alinari
Foto: Fototeka Alinari

Laščak, egiptovski beg

“Arhitekt Anton Laščak Beg (plemiški naziv beg je dobil zaradi službe na dvoru egiptovskega podkralja) je v devetdesetih letih svojega življenja ustvaril okoli 40 večjih del. Rodil se je leta 1856 v slovenski družini v goriškem predmestju Podturn. Odraščal je v furlanskem okolju in v furlanščini celo pesnil. Po študiju na dunajski politehniki je odpotoval v Egipt, kjer je postal eden od utemeljiteljev novega islamizma, sloga v arhitekturi, ki se je podobno kot v Evropi neoklasicizem obračal v zgodovino,” je o arhitektu napisal novinar in zgodovinar Tino Mamić, eden prvih, ki je opozoril na zgodovinski pomen vile ter zanimivo življenjsko zgodbo njenega prvotnega lastnika.

“Vladar Kediv Ismail ga je imenoval za glavnega dvornega arhitekta in mu dal zgraditi svojo palačo Montazo v Aleksandriji. Leta 1907 je dobil naziv glavnega dvornega arhitekta in častni naslov beg. V Kairu je zgradil palačo Suares, banko, palačo zavarovalniške družbe Generali in kraljevo rezidenco ob Bosporju v Istanbulu. Ob vrnitvi domov, je na Pristavi zgradil svojo hišo v istem slogu, v katerem je zidal palače v Kairu, Aleksandriji in Istanbulu. Sedaj vila propada hitreje in je bolj zanemarjena od vsega, kar je Laščak gradil v arabskem svetu,” je v Goriškem muzeju pred časom razmišljal Ervin Hladnik Milharčič, ki je skupaj s pokojnim muzealcem Andrejem Malničem večkrat predlagal, da bi bil v vili ustanovili center za razumevanje med vzhodnimi in zahodnimi kulturami: “Vila, ki je nekaj deset metrov od državne meje in v sebi združuje slovanski, latinski, germanski in arabski svet, je idealen kraj srečanja evropskih in arabskih kultur. Zgradba na skrajnem zahodu Slovenije Srednjo Evropo povezuje z velikim svetom, ki sega od Istanbula do Kaira.”

Domovanje med bombami

Laščak, ki si je nadvse želel živeti na griču pod samostanom na Kostanjevici, s svojim domovanjem ni imel sreče. Načrte za vilo je dokončal v Kairu leta 1909 in dela končal leta 1914, tik pred začetkom prve vojne. med spopadi je bila stavba močno poškodovana in Laščak jo je obnavljal do leta 1928. Vila je bila ponovno poškodovana med drugo vojno, ko so jo zadele britanske bombe.

Laščak naj bi v hiši preživljal le poletne mesece. Nekateri pravijo, da je imel težave z zdravjem, hiša, zgrajena s tehnologijo, ki jo je arhitekt prevzel v Afriki, pa naj bi bila preveč vlažna.

Po vojni je postala last države, ki je vanjo umestila Zavod za zdravstveno varstvo. Ustanova je ostala v vili tudi po osamosvojitvi.


Najbolj brano