Odsev izpred štirih let

S sobotnim kongresom naše največje parlamentarne stranke se je tudi simbolno začela resna predvolilna kampanja. Nekateri so jo sicer izvajali ves mandat, drugi samo zadnjega pol leta, odslej pa je lov na glasove volilcev odprt, kar pomeni, da moramo uredbe in predloge, ki se bodo valjali v političnem prostoru v naslednjih treh mesecih, jemati zgolj kot priboljšek k predvolilni mineštri.

Kljub izgubi precejšnje javne podpore - SMC je v javnomnenjskih raziskavah zdrsnila na peto mesto - je treba priznati, da njen izkupiček niti ni tako slab. Politična stabilizacija, odprava gospodarskih neravnotežij in visoka gospodarska rast so izjemno pomembna dejstva, ki pa državljanu ne povedo veliko. Zato se je SMC odločila, da bo volilce spomnila, da imajo v denarnici danes več kot pred štirimi leti. To je res, a ravno v takšni meri drži, da to ni izključno zasluga vlade in SMC, temveč razmer na mednarodnih trgih in uspešnosti slovenskih podjetij.

Vlada ni zagrizla oziroma se je po prvih grižljajih ustavila tako pri pokojninski kot pri zdravstveni reformi.

Neodločnost pri strukturnih reformah v času debelih krav nas bo tepla po glavi še kakšno desetletje. Odhajajoča vlada ni zagrizla oziroma se je po prvih grižljajih ustavila tako pri pokojninski kot pri zdravstveni reformi. Zaradi mlahavosti je ostala na pol poti pri privatizaciji NLB, drugem tiru, ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, največji zdrs pa je SMC naredila pri poglavitni točki svojega programa - visoki etični drži in izogibanju korupciji. Sam Cerar z vrhom stranke se ni znašel v nobeni finančni aferi, a že izbor njegovih sodelavcev kaže, da so omrežja in posamezniki, ki so bili zraven pri nerazjasnjenih in nečistih poslih, ohranili vpliv. Tako je bilo pri preplačanih zdravstvenih naročilih, tako je bilo pri bančni luknji, kjer banksterji še naprej veselo uradujejo v dobro plačanih službah, tako je pri Dutb ... Zato vlada ni mogla ovreči sumničenj, da pri investiranju v drugi tir denar ne bo poniknil kot pri drugih gradbenih poslih.

Pravzaprav je Cerar ujetnik idealističnega programa, v katerem je obljubljal etiko in poštenje, a se je izkazalo, da so tudi v njegovi stranki prejemali nezakonita plačila, diplomirali s plagiati in se ukvarjali z drugimi nečednostmi. V Marjanu Šarcu in njegovi listi pa lahko vidi svoj odsev izpred štirih let: brez programa in z neznanimi kadri se lahko dokoplje oblasti. Končno sodbo o Cerarjevem obdobju v slovenski politiki pa bodo čez tri mesece podali volilci.

---

---