Plezalci jim pomagajo šteti sove

K plezalni steni v Ospu se ob sončnih koncih tedna zgrne tudi po 400 obiskovalcev, plezalcev, pohodnikov, kolesarjev, jadralnih padalcev ... Neizbežno je, da tolikšen obisk v kraju z manj kot 150 prebivalci povzroča trenja, ki pa jih bodo skušali rešiti s čezmejnim projektom Živeti na kraškem robu (Living on the karst edge - LIKE).

KOPER > Do apnenčaste plezalne stene nad Ospom ne vodi enotna dostopna pot, plezalci uporabljajo različne poti in s tem uničujejo travnik. V bližini ni niti urejenega parkirišča.

V Ospu gneča, v bližini Rakitovca zaraščanje

Zato v okviru projekta LIKE načrtujejo parkirišče za 46 vozil in urejeno dostopno pot do plezališča. “S tem bi zavarovali travnik in vse, kar na njem raste ter ga uporablja. Obiskovalcem bi postavili informativne kioske. Med Rakitovcem in Dolom pa bi preprečili zaraščanje 60 hektarjev velikega kraškega travnika, ki je zadnje pribežališče vrtnega strnada, po vsej Evropi zelo ogrožene ptice. Tudi na Krasu živi samo še nekaj parov te vrste,” pravi Barbara Vidmar iz piranske območne enote Zavoda za varstvo narave.

Po Kraškem robu tudi železnica

V Sloveniji živi na območju Kraškega roba oziroma Bržanije približno 1700 ljudi. Območje je razdeljeno na tri krajevne skupnosti: Črni Kal, Zazid in Rakitovec. Janko Sever opozarja, da območje močno obremenjuje dotrajana železnica, ki ogroža tudi rižanski vodni vir.

Ta zavod je eden od osmih partnerjev projekta, ki ga vodi Bruno Kostelić iz Istrske županije. Med slovenskimi partnerji so še Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP in koprska občina, med pridruženimi partnerji pa Podeželsko kmetijska-turistična zadruga Bržanija z Jankom Severjem, predsednikom KS Črni Kal, na čelu.

Varovali bi tri vrste ptic in dve vrsti rastlin

Poleg vrtnega strnada bodo na Kraškem robu oziroma Bržaniji (Italijani uporabljajo izraz Breg) varovali še veliko uharico, največjo vrsto sove v Evropi, in beloglavega jastreba, katerega populacija v Evropi upada zaradi onesnaževanja in podnebnih sprememb, od rastlin pa tommasinijevo popkoreso in raznolistno mačino.

Tommasinijeva popkoresa je endemit, rastlina torej, ki jo je najti samo v tem delu sveta. “Raste le na petih lokacijah Kraškega roba: v Ospu, Črnem Kalu, Podpeči, dolini Glinščice pri Trstu in v Istrskih toplicah v dolini reke Mirne. “Tommasinijevo popkoreso so odkrili v Ospu konec 19. stoletja. Ime je dobila po tržaškem botaniku in županu Muziu Tommasiniju (1794-1879), odkril in opisal jo je njegov učenec Carlo Marchesetti (1850-1926),” pojasnjuje Peter Glasnović s Fakultete za matematiko.

Opozarja še, da želijo k nabiranju vzorcev in spremljanju stanja ter odstranjevanju invazivnih vrst pritegniti tudi rekreativce, ki uporabljajo Kraški rob. “Plezalci so ljubitelji narave, zato jih želimo vključiti v monitoring za ohranitev vrst in preprečevanje zaraščanja.” Plezalci so jim že pomagali zbirati semena in šteti primerke velike uharice, na primer.

S projektom LIKE se ukvarjajo že od septembra lani, sklenili ga bodo konec februarja 2020. Ker so si skupaj s Hrvati zadali, da bodo varovali območje med Istro in Krasom, ki sega od območja nad Trstom in Socerba do Mlinov in Učke na Hrvaškem, so v okviru Interrega dobili 1,528.377 evrov.

---