“Ni svobodnega obzorja brez nasmeha in humorja”

Andrej Jelačin se s humorjem in satiro druži že dolgo. Njegov Toni Karjola je humoreske in bodice vrsto let delil z bralci, poslušalci in gledalci, pred dnevi pa so v mali dvorani Gledališča Koper predstavili Jelačinovo novo knjigo Ni je šole brez karjole, ki so jo izdale Primorske novice, in v kateri je zbranih 186 humornih zgodb, govorov, nagovorov, anekdot, kritičnih bodic in satir.

Knjigo Ni je šole brez karjole je uredil Jože Hočevar (desno), Andrej 
Jelačin pa jo je posvetil pokojni ženi Mariji Paravan Jelačin.  Foto: Zdravko Primožič/FPA
Knjigo Ni je šole brez karjole je uredil Jože Hočevar (desno), Andrej Jelačin pa jo je posvetil pokojni ženi Mariji Paravan Jelačin.  Foto: Zdravko Primožič/FPA

KOPER > Odgovor na vprašanje, zakaj ga je pred desetletji sploh zamikala satira, Andrej Jelačin zavije v besede: “Če koga kaj zasrbi, se mora popraskat.” Leta 1967 je za takratno gledališče v Novi Gorici napisal Prepih, prvi satirični kabaret na Primorskem, kot je pred dnevi povedal v pogovoru z urednikom knjige, profesorjem Jožetom Hočevarjem, pa mu je poseben zagon dala komedija Piknik s tvojo ženo, ki sta jo s pokojno ženo Marijo uprizorila 312-krat, samo v Kopru sta jo odigrala 25-krat.

Ni je šole brez karjole je tretja Jelačinova knjiga: leta 2013 je Gledališče Koper izdalo Vse moje ljubezni- spomini Tonija Karjole, leta 1996 pa je pri Primorskih novicah izšla zbirka humoresk in satiričnih besedil Vesele in debele iz karjole. Vse tri knjige pa imajo najmanj eno rdečo nit - to je lik Tonija Karjole, ki je po besedah njegovega avtorja zagovornik ponižanih in preprostih ljudi.

Jože Hočevar,

urednik knjige:

“Ni svobodnega obzorja brez nasmeha in humorja.”

Pot do tretje knjige po Jelačinovih besedah ni bila prav kratka: “Trajalo je in postajal sem nestrpen, saj sva oba z urednikom že v takih letih, da bi bilo nevarno, če dobiva ošpice.” A kot je povedal na predstavitvi, ki jo je petkratni seniorski državni prvak v igranju na diatonično harmoniko Ivan Šekoranja, se je naposled le izteklo tako, kot si je želel. Ni je šole brez karjole prinaša zgodbe, ki so nastajale več kot pol stoletja. “Njihova vsebina zaobjema leta zdaj že mrtvega samoupravnega socializma, čas prehoda v librealističo svobodo okoli leta 1990, ko smo verjeli, da nas čaka raj, a se žal to ni zgodilo, in četrt stoletja naše (pravimo državne) samostojnosti,” pojasnjuje urednik knjige in priznava, da sta imela z avtorjem precej težko delo, ko sta se odločala, kaj uvrstiti v knjigo in kaj pustiti zunaj platnic. Naposled sta zgodbe, ki jih prinaša knjiga, opremljena z ilustracijami Radka Oketiča, razdelila v devet poglavij: najzgodnejše so še iz Marxovih časov, najnovejše pa so iz “kolekcije poletje-jesen” 2017.

Po Hočevarjevih besedah Jelačinova knjiga prihaja med bralce v času stand-up komedije, ki ponuja občinstvu le besedno komiko in smešne anekdote, saj želi občinstvo le zabavati. Knjiga Ni je šole brez karjole pa po Hočevarjevi oceni prinaša besedno, karakterno in situacijsko komiko, v katero je avtor vgradil kritiko, posmeh, satiro, ironijo in ogorčenje ob pogledu na napake v družbi: “Resnico, ki je po navadi grenka, zna prikriti v šalo. V tem je njegova velika, za današnje čase dragocena ustvarjalna značilnost ... Ni svobodnega obzorja brez nasmeha in humorja.”


Najbolj brano