Močne, trdne in samozavestne

“Veno Pilon je žensko občudoval, zato z njegovih portretov v gledalca zrejo močne, trdne, samozavestne ženske,” pojasnjuje direktorica in kustosinja Pilonove galerije Tina Ponebšek. In prav zato, ker se umetnikov pogled tako sklada z bistvom pomena Dneva žena, so se odločili, da danes ob 17. uri na posebnem javnem vodstvu predstavijo Pilonove portrete žensk in z njimi povezane zgodbe.

Veno Pilon: Lidija Wisiak (Portret plesalke, Danseuse), 1930, hrani 
Pilonova galerija Ajdovščina Foto: Primož Brecelj
Veno Pilon: Lidija Wisiak (Portret plesalke, Danseuse), 1930, hrani Pilonova galerija Ajdovščina Foto: Primož Brecelj

AJDOVŠČINA > Portreti veljajo za najpomembnejšo skupino slikarstva Vena Pilona (1896-1970). Ženske je slikal v vseh obdobjih svojega ustvarjanja. Ustvaril je več kot 100 ženskih portretov, približno 50 jih je naslikal, portretiral pa je tudi s fotografskim aparatom in svinčnikom. Po besedah Tine Ponebšek, ki bo danes obiskovalce popeljala po prenovljeni stalni zbirki in jim predstavila zanimive zgodbe, povezane z njegovimi ženskami, je bil Pilon pozoren opazovalec: “Osebnosti portretirank in portretirancev ni žrtvoval takemu ali drugačnemu likovnemu problemu, temveč je skušal z izborom najprimernejših sredstev odkriti in poudariti njihovo individualnost. Pilon svojim upodobljencem ni nikoli laskal, niti ni skušal ustvariti lepote mimo resničnosti. Pilon je vedno slikal le, kar je videl in občutil.”

Za vrhunec portreta v njegovem slikarstvu velja obdobje v letih od 1922 do 1926, ko je ustvarjal v Ajdovščini. V tem času so nastali tudi najslavnejši Pilonovi ženski portreti. Med njimi so Varja (Rusinja) iz leta 1925, portret Agate Canderan, znan pod imenoma Furlanka oziroma Furlanska delavka (1923), Tipkarica, kjer je upodobil Zdenko Bekar, je nastala leta 1924, leto prej pa je naslikal Štefko Batič. Njen portret z naslovom Čipkarica hrani Moderna galerija.

Upodobil jih je z minimalnimi sredstvi, postavljene pred nevtralno ozadje, večinoma so v ohlapnih, temnih oblekah: “S tem je gledalčevo pozornost preusmeril na obraz in na roke, ki so ali zvite v posebne drže ali pa izpostavljajo dejavnost, s katero se je portretiranka ukvarjala,” pove kustosinja. Doda, da v rokah Pilonovih portretirank lahko začutimo notranjo napetost, saj slikarstvo Pilonu služi kot psihoanalitično sredstvo, vpogled, ki naj bi mu omogočil poseči v portretirančevo notranjost. Sam Pilon pa je nekoč zapisal, da bi njegovi portreti verjetno prej zadovoljili psihologa kot pa tistega, ki ga je naslikal.

S prihodom v Pariz so njegove barve postale svetlejše, drugačna postane tudi poteza. Leta 1930, ko je že dve leti stalno bival v mestu ob Sieni, je naslikal Lidijo Wisiak, baletno plesalko, ki se je kot prva Slovenka med obema vojnama uveljavila na mednarodnih baletnih odrih. V Parizu je čopič zamenjal s fotografskim aparatom in v tridesetih letih prejšnjega stoletja portretiral slikarki Leonor Fini in Olgo Boznansko, slavni model Kiki de Monteparnasse, ki je navdihovala tudi Man Raya in Pabla Picassa, pa tudi svojo ženo Anne-Marie Guichard, s katero sta se poročila leta 1934.

Po besedah Tine Ponebšek Pilon ženske nikoli ni poniževal ali jo predstavljal kot erotični objekt. Vedno je pri portretirankah iskal dušo, značaj in odnos.


Najbolj brano