Spremenljivost in minljivost sta dve strani istega kovanca

Marcello Potoccose s peto pesniško zbirko Poznam te črne stvari dotika vprašanja minljivosti in spremenljivosti. Z njim se je v Kosovelovi knjižnici pogovarjala direktorica knjižnice Magdalena Svetina Terčon.

SEŽANA > Poznam te črne stvari je peta pesniška zbirka pesnika, literarnega komparativista, literarnega teoretika in prevajalca Marcella Potocca. Pred tem je izdal še pesniške zbirke Lila (2002), Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih (2005), Popravki pesniške zbirke (2007) in Francigena (2011). Prva je izšla pri založbi Mondena, vse ostale pa pri založbi LUD Literatura.

Brez spremne besede

Tudi v zadnji pesniški zbirki je eden glavnih motivov minevanje: “Pri tem minljivosti ne razumem nujno kot fizične minljivosti, smrti. Minljivost vidim kot spremenljivost sveta, da nekaj v nekem trenutku je, v drugem pa ne obstaja več. Tudi kot človeka me to zaposluje. Med minljivostjo in spremenljivostjo je težko ločiti, sta dve plati istega kovanca. Spreminjanje je bolj nevtralen izraz, minljivost pa ima že negativno konotacijo.”

Marcello Potocco

pesnik

“Veliko popravljam. Velikokrat se zgodi, da med prvo in zadnjo verzijo pesmi obstajajo izrazito velike razlike.”

Pesniška zbirka Poznam te črne stvari je sestavljena iz šestih ciklov in nima spremne besede. “Urednik je predlagal, da poskusimo brez spremne besede. Po dolgem razmisleku sem pritrdil zaradi enega razloga. V preteklih pesniških zbirkah so te spremne besede preveč zaznamovale kritiško recenzijo. Zanimalo me je, kaj se bo zgodilo, če spremne besede ne bo,” je odločitev pojasnil Potocco.

Popravki so del ustvarjanja

Nekatere pesmi nastanejo spontano, bolj pogosto pa zahtevajo veliko popravkov. “Tudi zato je naslov tretje zbirke Popravkipesniške zbirke in je samoironičen. Zelo redko pesmi načrtno pišem, običajno pa me nekaj pokliče,” je povedal pesnik. A te načrtovane pesmi običajno ne uspejo, je še dodal. “Je pa res, da veliko popravljam. Velikokrat se zgodi, da med prvo in zadnjo verzijo pesmi obstajajo izrazito velike razlike.”

Med študenti je malo zanimanja za poezijo

Marcello Potocco je tudi predavatelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koliko danes študente zanima slovenska poezija? “Zelo malo. Ravno danes sem pregledoval nastajajoči magisterij o poeziji Jureta Jakoba, vendar je to bolj redko. Že na splošno pri naših študentih in študentkah opažam, da je bolj priljubljeno jezikoslovje kot literatura. Manj kot polovica študentov, ki ostane, pa se večinoma ukvarja s prozo,” je svoje izkušnje delil Potocco.

Obiskovalce literarnega večera v Kosovelovi knjižnici pa je poleg predstavitve dela in pesmi čakalo še presenečenje. Ker sta v Sežano prišli tudi avtorjeva hčerka in žena, je prebral nekaj še neobjavljenih pesmi, posvečenih prav najmlajši članici družine. Zaupal je še, da bo potrebno na novo pesniško zbirko počakati še nekaj časa, a je razkril, da bo posvečena očetovski izkušnji.

---