Občine bi morale zemljišča ponuditi vaškim in krajevnim skupnostim

O upravljanju zemljišč agrarnih skupnosti, ki se do zakonsko določenega roka niso znova ustanovile, bi morale odločati krajevne in vaške skupnosti. Ne pa občine, ki so zemljišča dobila v last. Tako pravi zakon. Na Krasu ga ne upoštevajo.

KRAS > Občine v Sloveniji so dobile v last zemljišča neregistriranih agrarnih skupnosti v Sloveniji. Komenska je na ta račun dobila 145 hektarjev, sežanska pa 574 hektarjev zemljišč. Zakon določa, da bi morale občine ta zemljišča šest mesecev zatem, ko so jih dobile v last, ponuditi v upravljanje vaškim oziroma krajevnim skupnostim. To se ni zgodilo. Vprašanje pa je, ali zanimanje za upravljanje znotraj posameznih vasi, ki so nekoč imele vzpostavljene agrarne skupnosti, sploh obstaja.

Premoženje je lahko tudi breme

Prvi so na to opozorili krajani Krajne vasi, potem ko se je občina odločila za prodajo 25 hektarjev gmajne, ki je bila nekoč last občanov. Prodaji odločno nasprotujejo.

Neva Filipčič

predsednica KS Dutovlje

“Skrb za ta zemljišča ni tako enostavna, kot bi si nekdo mislil. Člani krajevne skupnosti se na štiri leta menjujejo, poleg tega pa nismo profesionalci.”

Zanimalo nas je, ali namerava občina v prihodnje zemljišča, ki jih je dobila, ponuditi v upravljanje domačim skupnostim. V Sežani odgovarjajo: “Občina zemljišč ni ponudila v upravljanje krajevnim skupnostim. Predhodno želimo rešiti zadevo, vezano na prodajo gmajne v Krajni vasi.”

Povedali so še, da v zvezi s tem niso prejeli zahtev nobene od krajevnih skupnosti.

V Krajevni skupnosti Dutovlje, kjer se nahaja 70 odstotkov vseh zemljišč, ki jih je dobila sežanska občina, so na nedavnem sestanku ugotovili, da bi bil prevzem upravljanja nesprejemljiv tako iz finančnega kot tudi kadrovskega vidika. Neva Filipčič, predsednica Krajevne skupnosti Dutovlje, je že pred časom pojasnila: “Skrb za ta zemljišča ni tako enostavna, kot bi si nekdo mislil. Člani krajevne skupnosti se na štiri leta menjujejo, poleg tega pa nismo profesionalci.” Do zdaj ni bilo niti posebnega zanimanja krajanov za zemljišča, je pa poudarila, da bi bila o namenih za prodajo obveščena tudi lokalna skupnost.

Podobno razmišlja tudi Irma Lekše iz Krajevne skupnosti Vrabče, kjer se o upravljanju z zemljišči, ki so bila nekoč last agrarnih skupnosti, niso pogovarjali. “Ljudi je potrebno obvestiti, seznaniti. Prepričana pa sem, da je treba, ne glede na to, kdo jih upravlja, dobro sodelovati drug z drugim, saj se je potem mogoče izogniti težavam.”

Občinski statut nad zakoni?

V komenski občini po pridobitvi zemljišč kljub določilu zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, ki določa, da jih morajo občine ponuditi v brezplačno rabo in upravljanje vaški oziroma krajevni skupnosti, tega niso storili. Na občini pravijo, da zato ker občinski statut določa, da so vaške skupnosti del občine in da je njihova naloga predvsem podajanje mnenje, soglasij in pobud. Upravljanje s premoženjem pa naj bi bila naloga občine. “Vaškim skupnosti zemljišč v upravljanje nismo ponudili, ker niso pravne osebe in ne morejo upravljati z občinskim premoženjem,” so pojasnili na občini.

Vendar pa zakon pravi drugače, poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, in občinski statut bi moral biti usklajen z zakonom.

O uveljavitvi pravice ne razmišljajo

O uveljavljanju pravic, ki jih imajo po zakonu, niso razmišljali niti na Volčjem Gradu, je povedal predsednik tamkajšnje vaške skupnosti Aleš Štolfa, čeprav je občina pred kratkim začela prodajati les na panju na parcelah nekdanje agrarne skupnosti. Vid Sorta, predsednik vaške skupnosti Gornja Branica, kjer tudi ležijo parcele nekdanjih agrarnih skupnosti, ki jih je občina dobila v last, pa je povedal, da se niti ne ve, za katera zemljišča gre. “Z nami o tem ni nihče govoril. Seveda pa bi nas zanimalo, če bi bila zemljišča ekonomsko zanimiva za vas. V tem primeru bi bili dolžni zanje poskrbeti,” je dejal Sorta.

---