Dvomi, da bo novo orodje za delo KPK učinkovito

Vse od leta 2013 dalje, ko je odstopil senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) s sedanjim pravosodnim ministrom Goranom Klemenčičem na čelu, so se vrstile obljube po spremembah zakona, ki ureja delovanje te komisije. Poslanci so predlog zakonskih sprememb prvič obravnavali včeraj in odločili, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Navdušenja nad vsebino ni, a večina pričakuje, da bodo predlog novele še dopolnili.

LJUBLJANA > “Z novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ob vseh vaših neuresničenih obljubah iz začetka mandata državljanom samo mečete pesek v oči,” je mnenje poslanske skupine SDS o predlogu zakona, ki ga je pripravilo pravosodno ministrstvo pod taktirko Gorana Klemenčiča, povzela Anja Bah Žibert iz poslanke skupine SDS. Ta kritika je letela na ambicijo vlade, da bo s spremembami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, povrnila zaupanje državljanov v pravno državo.

Po oceni SDS se je pravosodno ministrstvo posebej temeljito posvetilo prenovi poglavja o imenovanju funkcionarjev na čelu KPK. “Mesto v senatu mora biti namreč pripravljeno za preverjen kader z referencami in skupnim imenovalcem, kot smo jim bili priča pri Kosu, Klemenčiču in Praprotniku,” je prepričana poslanka.

Kaj predlaga novela zakona?

• Zaradi “padanja” odločitev KPK pred sodišči, novela jasno določa pravila, po katerih potekajo postopki pred KPK, ter pravice in obveznosti “sodelujočih” v postopkih pred KPK.

• Poudarek dela KPK bi bil na ugotavljanju kršitev integritete.

• Bolj podrobno so opredeljeni pogoji imenovanja članov senata KPK.

• Senat KPK bi bil kot kolegijski organ razbremenjen odločanja o rutinskih in manj pomembnih zadevah.

• Omejitev in prepoved sprejemanja daril se poleg funkcionarjev širi na vse uradne osebe in njihove družinske člane.

• Širi se krog zavezancev za prijavo premoženjskega stanja med drugim na člane državnega sveta, nadzornike v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv.

• Na novo se uvaja obveznost poročanja o lobističnih stikih tudi za interesne organizacije.

Nič več ukvarjanja s konkretnimi primeri

Tudi v NSi poudarjajo, da je ta novela zakona tik pred volitvami le kljukica na seznamu, kaj vse je vlada naredila na področju preprečevanja korupcije. A zakon ne bo spremenil nič, če ne bo učinkovitega dela sodstva ter organov, zadolženih za odkrivanje in pregon kriminala. “Žal naša realnost kaže, da političnim lobijem ni v interesu komisija za preprečevanje korupcije, ki bi imela sistemsko moč. Zato tudi novela komisiji kot nosilcu boja proti korupciji jemlje še tisto malo postransko vlogo, ki jo ima sedaj,” je ocenil vodja poslancev NSi Jožef Horvat.

Medtem ko so v SDS in NSi podporo noveli odrekli že na začetku njene parlamentarne poti, ji preostali del opozicije daje možnost, da se v drugem branju dopolni. V Levici so izpostavili nekaj, kot menijo, pozitivnih rešitev, ki jih prinaša novi zakon, na primer širitev kroga zavezancev tudi na druge funkcionarje in javne uslužbence, vključno z Banko Slovenije. Opozarjajo pa, da tudi po novem v primeru nedelovanja komisije, senata ne bo mogoče razrešiti ali kako drugače prenehati agonije. “Komisija se bo po novem večinoma ukvarjala zgolj z integriteto, ne pa tudi s konkretnimi primeri korupcije,” je opozoril poslanec Levice Matej Tašner Vatovec. Njene pristojnosti bodo omejene na to, da se opredeli do sistemskih pomanjkljivosti ali neskladij.

Darko Stare

državni sekretar na ministrstvu za pravosodje

“Na koncu dne je vse odvisno od posameznikov, ki dobimo neko orodje v roko. Če ga znamo uporabljati, če se trudimo, če si prizadevamo, bomo bolj ali manj učinkoviti, če ne, pa ne.”

Zakon je le orodje

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Darko Stare o kakovosti zakona ni prepričeval le kritične opozicije, ampak tudi koalicijske poslance. Tudi ti imajo pomisleke nad kadrovskim stanjem v KPK, kritični so, med drugim, do ureditve lobiranja, a v večini upajo, da se bo novela zakona izboljšala v naslednjih fazah zakonodajnega postopka, in se zavedajo, da le zakon korupcije v Sloveniji ne bo odpravil.

Stare poudarja, da želijo zakon nadgraditi na podlagi izkušenj in sodne prakse, da bi se povečala pravna varnost vseh, ki so vpleteni v postopke pred komisijo. Trditve, da minister Klemenčič in predsednik KPK Boris Štefanec ne sodelujeta, zavrača, saj da je pri pripravi zakona sodelovala tudi KPK. Zakon sam po sebi ne rešuje ničesar, vedno je odvisen od ljudi, ki ga izvajajo, je izpostavil Stare. Zaradi tega v zakonu predlagajo, naj se že v začetku spremeni postopek izbiranja primernih kandidatov, da bi predsednik republike v senat KPK imenoval najbolj sposobne in primerne ljudi. Novela zakona je po Staretovih besedah orodje: “Na koncu dne je vse odvisno od posameznikov, ki dobimo neko orodje v roko. Če ga znamo uporabljati, če se trudimo, če si prizadevamo, bomo bolj ali manj učinkoviti, če ne, pa ne.”

Med vsebinskimi pogoji za imenovanje članov senata KPK bi bil po novem tudi pogoj “osebnostne primernosti”.

---