Ustvarjal je za večnost

Leta 1899 je Novi list iz Zadra objavil zapis o kipih nadarjenega 16-letnika iz Otavic v Dalmatinski zagori. Ko je študiral na dunajski Akademiji, mu je Auguste Rodin dejal, da je največji kiparski fenomen. Starosta modernega kiparstva je vedel, kaj govori: Ivan Meštrović (1883-1962) je postal kiparski velikan in ustvaril ogromen opus. Po 35 letih so njegova dela spet na ogled v Cankarjevem domu.

LJUBLJANA > Razstava Ivan Meštrović - Telesnost in erotika v kiparstvu v Ljubljani gostuje v sodelovanju z Muzeji Ivana Meštrovića iz Splita, doslej pa je bila na ogled že v Zagrebu in na Dunaju.

Človeško telo - glavni vir navdiha

Meštrović je bil prepričan, da vsa ustvarjalnost izhaja iz erotike. In čeprav sta bili telesnost in erotika eni osrednjih tem v opusu največjega hrvaškega kiparja - posvečal se jima je od zgodnjih del v času študija pa vse do odhoda iz Evrope 1954 - kritiki na Meštrovićev opus skozi to prizmo doslej niso pogledali. Razvoj te tematike v njegovih skulpturah in risbah, ki so nastajale v obdobju od leta 1903 do 1946, so raziskali kustosi Dalibor Prančević, Zorana Jurić Šabić in Barbara Vujanović. “Človeško telo je bilo za Ivana Meštrovića glavni vir ustvarjalnega navdiha,” pojasnjuje Vujanovićeva in dodaja, da je ne glede na slogovno opredelitev in širši tematski okvir vselej raziskoval misterij telesa. Skliceval se je na prvobitno človeško potrebo po ustvarjanju in nadaljevanju življenja, po doseganju večnosti. “In prav to odliko mu moramo priznati - ustvarjal je za večnost,” je prepričana soavtorica razstave, ki je proučevala Meštrovićevo interpretacijo antične in renesančne tradicije. Prančević se je posvetil problematiki golote, nelagodnosti telesa in “estetiki grdega”, Zorano Jurić Šabić pa je zanimal Meštrovićev ženski akt oziroma ideal feminilnega.

50 skulptur v različnih svetlobah

Na razstavi, ki bo v galeriji Cankarjevega doma na ogled do 20. maja, je razstavljenih približno 50 del - kipov in risb - iz zbirk kiparjevih naslednikov ter iz fundusov Ateljeja Meštrović, Gliptoteke in grafičnega kabineta Hrvaške akademije znanosti in umetnosti iz Zagreba ter Galerije Meštrović in Galerije umetnin iz Splita. Avtor postavitve je Filip Beusan, ki je skulpture, njihov volumen in lepoto želel prikazati v različnih svetlobnih dimenzijah.

Zgodbe njegovega življenja

Za Meštrovićevo umetniško pot je bilo prelomno leto 1906. Takrat je na XXVI. pomladni razstavi Secesije razstavil delo Vodnjak življenja, z njim zaslovel in potem v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja razstavljal v svetovnih umetniških metropolah - med drugim v Rimu, Benetkah in Londonu, kjer je v Viktorijinem in Albertovem muzeju kot drugi umetnik v zgodovini imel samostojno razstavo. Orjaški kiparski opus Ivana Meštrovića med njegovimi sodobniki ostaja brez primere. S svojimi monumentalnimi, zgodovinskimi in mitičnimi kiparskimi, pa tudi arhitekturnimi deli se je zapisal v kolektivni spomin našega širšega kulturnega okolja 20. stoletja.

Ne le hrvaški, tudi tuji umetnostni zgodovinarji se strinjajo, da je Meštrović na svoji plodni ustvarjalni poti mojstrsko izklesal nekaj najlepših ženskih aktov 20. stoletja, v njih pa izrazil vso bujno sredozemsko čutnost. Velikokrat je upodobil tudi člane svoje družine, znance, prijatelje pa tudi berače. Med njegovimi portretiranci je tudi sin dr. Mate Meštrović: “Dela mojega očeta so zgodbe njegovega življenja. Menil je, da vsaka stvaritev izvira iz erotike. Večkrat je bil zaljubljen, njegova slava je pritegnila pozornost in zanimanje žensk. A bil je zelo sramežljiv in je to kompenziral s svojimi kipi, zanos Erosa je izražal prek svoje ustvarjalnosti.”

---