Astma, malomarnost, doping

Včeraj so bili tako in drugače v središču pozornosti slovenski hokejisti. Pa ne le zaradi izločilnega dvoboja z Norvežani. V Pjongčangu je precej bolj odmeval pozitiven dopinški primer Žige Jegliča, ki je posredno že priznal (nespametni) prekršek.

Žiga Jeglič (v belem dresu) zaradi pozitivnega dopinškega testa ni 
smel zaigrati  na včerajšnjem dvoboju risov z Norveško.   Foto: STA
Žiga Jeglič (v belem dresu) zaradi pozitivnega dopinškega testa ni smel zaigrati na včerajšnjem dvoboju risov z Norveško.  Foto: STA

Član udarnega slovenskega napada, ki je bil z mojstrsko izvedenim kazenskim strelom končni junak zmage v zadnji tekmi skupinskega dela s Slovaško, je včeraj pravzaprav dvakrat razžalostil privržence risov. Na uspešni hokejski poti 30-letnega člana ruskega Torpeda iz Nižnega Novogoroda se je kljub opravičilu in sklicevanju na malomarnost pojavil neizbrisen madež, za povrh pa je pred odločilno tekmo za uvrstitev v četrtfinale pustil na cedilu soigralce. Novico, da je bil Žiga Jeglič med igrami v Pjongčangu pozitiven na dopinškem testu, so sporočili iz Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS).

Na pozitiven test se je Jeglič sicer nemudoma odzval z besedami: “Rezultat testiranja je pokazal prisotnost fenoterola v urinu, ki se skriva v berudualu, zdravilu za določene bolezni spodnjih dihal. Omenjeno zdravilo, ki mi je bilo predpisano po testiranjih med težavami z dihanjem na Slovaškem leta 2017, po nasvetu z zdravnikom jemljem zaradi astme. Žal sem ga pozabil prijaviti kot terapevtsko izjemo. Spregledal sem razliko med primerljivimi zdravili, ki so dovoljena, kar bi mi dovoljevalo njegovo uporabo ob pojavu težav z dihanjem tudi v času olimpijskih iger. Zaradi svoje malomarnosti se vsem prizadetim opravičujem in sprejemam nadaljnje postopke,” je o pozitivnem testu, opravljenem v petek po tekmi skupinskega dela z Rusijo, povedal Jeglič, ki se je vzdržal nadaljnjih izjav do zaključka postopka.

Primer Chrisa Frooma

Doping ostaja ostaja pereča tema sodobnega športa, pri čemer se primer od primera razlikuje tudi po (ne)naklepnosti. Povsod pa gre za zelo tanko črto, kar dokazuje tudi primer Chrisa Frooma, ki bojda že od otroških let boleha za astmo. Test pri britanskem kolesarju po eni od etap na dirki po Španiji, je pokazal prekoračeno vrednost zdravila za astmo salbutamola, za katerega je sicer imel terapevtsko izjemo. Zlasti zaradi sicer nikoli dokazanih sumov tekmic o zlorabi zdravil proti astmi se je večkrat znašla pod drobnogledom tudi najbolj trofejna olimpijka na zimskih igrah, norveška smučarska tekačica Marit Björgen.

Stališče o Jegličevem primeru je zavzel direktor Slovenske protidopinške agencije (Sloada) Jani Dvoršak: “Dejstvo je, da je vzel zdravilo, ki ga je treba v okviru protidopinških postopkov prijaviti. Ni mi jasno, kako se je to zgodilo in tudi jezi me, saj to športnikom stalno ponavljamo. Res ne vem, kaj naj še naredimo, da se to ne bo ponavljalo.” Primer je zdaj v rokah pristojne komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), Jegliča pa lahko doleti kazen do dveh let prepovedi nastopanja, ki bi, upoštevajoč priznanje napake, lahko bila tudi nižja. Iz pristojnega urada protidopinške komisije pri športnem razsodišču so po sodelovanju vseh vpletenih strani (MOK, igralec in OKS) sprejeli odločitev, da je športnik do konca iger suspendiran. Jeglič mora v 24 urah zapustiti tudi olimpijsko vas, postopek pa se bo nadaljeval po končanih igrah.

Rezultati slovenskih hokejistov ostajajo veljavni, saj se dopinška obravnava med posamičnimi in ekipnimi športi razlikuje. Če bi imeli v moštvu več kot dva igralca s pozitivnim dopinškim testom, potem bi o ukrepih odločala disciplinska komisija MOK, ki je med drugim črtala izide Teje Gregorin na olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010. V naknadno pregledanem vzorcu slovenske biatlonke so preteklo jesen našli sledi nedovoljenih učinkovin oziroma rastnega hormona. Sicer pa so na igrah v Pjongčangu doslej obravnavali tri dopinške primere. Pred Jegličem sta na testu prepovedanih snovi padla japonski hitrostni drsalec Kei Saito (diuretik acetalozamid), ki je moral igre zapustiti še pred prvim nastopom, in ruski igralec curlinga Aleksander Krušelnicki (meldonij), ki je osvojil bronasto medaljo med mešanimi dvojicami. Leta 2014 so na igrah v Sočiju pred finalno tekmo izključili švedskega hokejista Nicklasa Bäckströma, pri katerem so prav po četrtfinalnem dvoboju s Slovenijo našli sledi nedovoljenega zdravila proti alergiji. Srebrno odličje so mu sprva vzeli, nato pa vrnili.


Najbolj brano