Padalca je potegnilo v oblak in živega vrglo na tla

“Gorski reševalci so vrhunsko usposobljeni ljudje, ki imajo močan čut za pomoč v stiski,” je o kolegih, med katerimi je že 39 let, na planinskem večeru v tolminski knjižnici razmišljal Miljko Lesjak. S pripovedovanjem zgod in nezgod z reševalnih akcij je uvedel vrsto dogodkov, s katerimi bodo jeseni obeležili 70 let postaje GRS Tolmin, ki je daleč najbolj obremenjena v Sloveniji.

Miljko Lesjak (levo) in Žarko Rovšček Foto: Neva Blazetič
Miljko Lesjak (levo) in Žarko Rovšček Foto: Neva Blazetič

TOLMIN > “Na tokratnem planinskem večeru PD Tolmin bomo poslušali avtentično pripoved o zgodah in nezgodah, ki so se odigrale in se še dogajajo v eni najbolj žlahtnih prostovoljnih humanitarnih organizacij, gorski reševalni službi,” je večer napovedal Žarko Rovšček iz planinskega društva. Kot pravi, pripravljajo tudi zbornik.

Dokumentira dogajanje

Miljko Lesjak, ki trenutno opravlja naloge tajnika, se udeležuje večine reševalnih akcij in jih zvesto dokumentira v besedni in fotografski obliki. Pripovedoval je o tem, kaj se dogaja potem, ko se aktivira za ponesrečene magična številka 112, ko gorski reševalci prejmejo poziv na pomoč. “Takrat se največja odgovornost zgrne na vodjo akcije. Na podlagi največkrat zelo skopih podatkov, ki nam jih pogosto posredujejo ponesrečenci, ki pa so seveda v šoku, je treba sprejeti najboljše možne odločitve.”

Miljko Lesjak, gorski reševalec: “Neverjetna je zgodba padalca, ki je vzletel s Kobariškega Stola. Vsrkal ga je nevihtni oblak, padel je v nezavest in se zbudil v dolini Polog.”

Ali je med tovariši v resnih trenutkih še kaj prostora ali razpoloženja za kakšen hudomušen pogled, dovtip, svetel žarek? “Reševalci smo kljub svojemu poslanstvu zgolj običajni ljudje, fantje in možje, zadnja leta tudi dekleta in žene, ki iz varnega gnezda hitimo na pomoč. Nismo heroji, smo pa dobro izurjeni,” pripoveduje Lesjak.

Ko je prešteval število akcij v sedmih desetletjih, je prišel do številke 1342 in do 48.888 prostovoljnih ur reševanja. “Najbolj šokira neverjeten porast akcij. V šestih desetletjih smo opravili 553 reševanj, v zadnjem desetletju pa 790, za kar smo porabili 25.500 ur. Za vse ostalo delo pa smo namenili še 66.220 ur. Največ akcij je povezanih z jadralnimi padalci.”

Najgloblje reševanje

Lesjak je izpostavil najgloblje reševanje v Avčah in najdaljše stensko reševanje dveh plezalcev v Masleniku sredi noči v ledeni zimi. “Ob štirih zjutraj so nas aktivirali zaradi nesreče v jašku na gradbišču HE Avče. Prišli smo v popolno zmedo, nihče nam ni znal povedati, koliko je jašek globok. Dva reševalca sta se z zdravnikom spuščala skoraj poldrugo uro. En ponesrečenec je preživel s posledicami, dva žal ne. Reševalci so prišli na površje popolnoma mokri in premraženi.” V steni Maslenika so v temi najprej zgrešili smer spusta, slednjič pa le uspeli. “Najprej smo v steni 140 metrov globoko spustili reševalca in zdravnika, potem pa še enkrat 170 metrov globoko.”

Spominja se neverjetne sreče nekaterih ponesrečencev. “Padalka se je zataknila v edino drevo v steni nad Trnovim ob Soči. Rešili so jo s pomočjo helikopterja.” Neverjetna je zgodba padalca, ki je vzletel s Kobariškega Stola in izginil. Iskali so ga po 16 kilometrov dolgem grebenu. “Potem pa prejmemo klic, da je planinec v Pologu naletel na nezavestnega padalca. Izkazalo se je, da gre za pogrešanega. In kaj se mu je zgodilo? Vsrkal ga je nevihtni oblak, zaradi mraza in višine je padel v nezavest. Njegov merilec višine je namreč razkril, da ga je potegnilo 6500 visoko, spustilo na 3500 in spet dvignilo na 5500 metrov in odložilo v Pologu. Po samem čudežu je dobil zgolj minimalne ozebline.”

Reševalci se radi spominjajo padalke, ki je nepoškodovana obtičala visoko v krošnji drevesa. “Ko prihajamo proti drevesu, zagledamo vrv iz njenih oblek, ki binglja iz krošnje. Kaj je zdaj to, smo se spraševali. Ali se je nameravala po njej spustiti na tla? Zagotovo bi padla. Ne bi bila prva. Mnogo se jih je poškodovalo šele potem, ko so poskušali sami zlesti z drevesa. Izkazalo se je, da je dekle tudi gorska reševalka in da je vedela, da bo z vrvjo iz oblek potegnila k sebi našo reševalno vrv. S tem nam je zagotovila veliko večjo varnost, ko smo jo spravljali na tla,” simpatično zgodbo pripoveduje Lesjak.

Pri reševanju iz Soče se jim je zgodila ena prav neverjetna zgodba. “Kličejo nas, da so pod Kobaridom v vodi opazili človeka. Prihitimo in ga izvlečemo, potem pa ugotovimo, da gre za zelo verodostojno lutko. Nikoli nismo izvedeli, od kod jo je prineslo.”


Najbolj brano