Štirinajst obrazov Rodika

Konec lanskega oktobra je v Rodiku ustvarjalo sedem umetnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške. V dveh dnevih je nastalo štirinajst podob, upodobitve vasi na križišču med Brkini in Krasom pa bodo do 25. februarja na ogled v Pretorski palači. Umetniške pobude so se razveselili tudi v Rodiku, kjer bodo pripomogli, da bo likovna kolonija postala tradicionalna.

“Tista dva dneva, ko smo ustvarjali v Rodiku, sta bila deževna. Bilo je oktobra, jesen se je šele začenjala, ni še zažarela, zato je večina del, ki so takrat nastala, v rumenih in zlatih odtenkih,” pripoveduje “vila rojenica” kolonije, izolska slikarka in grafičarka Fulvia Grbac. In v smehu doda, da se je Likovna kolonija Rodik, ki bo oktobra letos dobila nadaljevanje, pravzaprav rodila po naključju. V gostilni Race so jo zaprosili za pomoč pri likovni opremi, ona pa jim je predlagala, da bi pripravili likovno kolonijo.

Ko živiš samo za slike

V sodelovanju z izolskim društvom FolarT je povabila šest likovnih umetnikov, ki se med seboj sicer poznajo, a so si slogovno precej različni: “Likovne kolonije so za umetnika vedno dragocene, saj lahko med seboj deliš izkušnje, obenem pa omogočajo, da se popolnoma 'odklopiš' od zunanjega sveta in tiste dneve, ko si tam, živiš samo za slike, ki jih takrat ustvarjaš,” pojasnjuje Fulvia Grbac. In pristavi, da je vse sodelujoče umetnike Rodik navdušil z raznolikostjo, razgibanostjo, številnimi detajli in slikovito okolico.

Najmlajša med udeleženci Likovne kolonije Rodik je Miriam Elettra Vaccari, italijanska umetnica mlajše generacije, ki je doma tako v slikarstvu kot v kiparstvu. Po besedah likovnega kritika Dejana Mehmedoviča dobro združuje konceptualizme sodobnih likovnih praks in klasično, dvodimenzionalno podobo. Iz Italije prihajajo še trije udeleženci: Livio Zoppolato ostaja zvest klasičnim slikarskim tehnikam in krajinskim podobam, Tržačan Andrea Verdelago se slikarstva loteva eksperimentalno, njegova platna so posejana z abstraktnimi in geometrijskimi liki, njegova someščanka Klavdija Marušič se sicer posveča akvarelu, v Rodiku pa je po Mehmedovičevi oceni ustvarila dve vrhunski sliki, na katerih je ujela “vznemirljivo mejo oziroma pravi trenutek med tistim, kar bi lahko razumeli kot naključje, in tistim, kar je hoteno.” Marino Jugovac iz Grožnjana je slikar in kipar. Tokrat se predstavlja s slikama, na katerih v ekspresivni, abstraktni in barvito bogati podobi lovi vzdušje in vtis prostora. Slikarstvo Pirančanke Fulvie Zudič, ki je za svoje delo nedavno prejela Tartinijevo nagrado, je prepoznavno po ploskovni formi in izčiščenih barvah. Večkrat se ozira k arhitekturnim motivom obalnih mest, tokrat pa je v svojem slogu upodobila vaško okolje Rodika. Njena soimenjakinja Fulvia Grbac je tokrat lesorez, jedkanico in suho iglo zamenjala za čopič in platno, motivno pa ostala zvesta naravi in vegetaciji.

Nadaljevanje sledi oktobra

Po besedah Dejana Mehmedoviča iz Društva likovnih umetnikov Insula, ki je pripravilo postavitev v Pretorski palači, razstava gledalcu ponuja kakovostno likovno produkcijo in veliko pozitivnih emotivnih doživetij.

Likovne kolonije v svojem kraju so se razveselili tudi v Krajevni skupnosti Rodik in tamkajšnjem turističnem društvu. “Počaščeni smo, da so se umetniki odzvali vabilu gostilne Race in upodobili Rodik. Naša vas je velika in raznolika, brkinsko-kraška in ponuja veliko motivov za ustvarjanje,” je na odprtju razstave v Pretorski palači povedala predsednica Turističnega društva Rodik Irena Cek Babič, ki je dejala, da so se z organizatorji kolonije že dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Želijo si, da bi Likovna kolonija Rodik postala tradicionalna, umetniki pa bodo v njihovi vasi spet ustvarjali oktobra letos.

---