Vrhunski, cenjeni in - podhranjeni

V dneh pred kulturnim praznikom se zgrinjajo očitki na ministra Toneta Peršaka. Ustvarjalce so vznemirili rezultati programskega razpisa, kulturna združenja, ustvarjalci in sindikati pa ministra pozivajo, naj iz postopka umakne po njihovem prepričanju sporna dokumenta.

Letos, ko obhajamo 100. obletnico Cankarjeve smrti, nas velika koprodukcijska uprizoritev farse Pohujšanje v dolini šenflorjanski na 
odru Cankarjevega doma  v Ljubljani opominja, da se odnos naših oblastnikov do kulture v sto in več letih ni prav nič izboljšal. Foto: Peter Uhan
Letos, ko obhajamo 100. obletnico Cankarjeve smrti, nas velika koprodukcijska uprizoritev farse Pohujšanje v dolini šenflorjanski na odru Cankarjevega doma v Ljubljani opominja, da se odnos naših oblastnikov do kulture v sto in več letih ni prav nič izboljšal. Foto: Peter Uhan

SLOVENIJA > Vznemirjata jih zlasti predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in nov nacionalni program za kulturo 2018-2025. Rezultati programskega razpisa, namenjenega kulturnim programom na področju umetnosti za prihodnja tri leta, so zbudili veliko ogorčenja, saj je ministrstvo precej oklestilo, v nekaterih primerih pa celo odreklo sredstva mnogim uglednim ustvarjalcem. Med njimi so spletni jezikovni portal Fran, Carmina Slovenica, Mini teater, zavod Maska in tudi Kulturno društvo Lib-Art, ki pripravlja za Slovenijo in Primorsko izjemno pomembno prireditev, Tartini festival.

Minister Tone Peršak pojasnjuje, da je vezan na odločitev komisije, poudarja pa tudi, da so na prejšnjih razpisih nekateri predlagatelji dobili samo 41 odstotkov zaprošenih sredstev, s čimer niso mogli izpeljati svojih programov. Zato minister raje vidi, da manj izvajalcev dobi več sredstev - rad ponavlja, da so zdaj vsi dobili od 73 do 85 zaprošenih sredstev, kritičen pa je do tistih, ki so se prijavili samo na večletni programski razpis, ne pa tudi na projektnega, kjer bi prav tako lahko dobili podporo.

Centralizacija je slaba

Odločitev komisije, da ne podpre festivala, ki se že 17 let posveča ohranjanju dediščine skladatelja in violinista svetovnega slovesa Giuseppeja Tartinija in v njegovo rojstno mesto privablja svetovno uveljavljene glasbenike, še bolj preseneča, saj je bila sprejeta v Evropskem letu kulturne dediščine. “Piran ima neprecenljive danosti: skladateljevo rojstno hišo, njegovo violino, spomenik, festivalski ansambel, ki izvaja njegovo glasbo in jo popularizira ter predstavlja po Evropi in svetu ... Seveda si to srčno želimo početi še naprej, Piran bi radi postavili na zemljevid sveta kot center za staro glasbo, a smo v precejšnji negotovosti. Na programskem razpisu nismo bili uspešni, rezultate projektnega še pričakujemo,” pojasnjuje umetniška vodja Tartini festivala Jasna Nadles. Festival je sicer komisija ocenila za vrhunski, sredstev pa jim ni dodelila. Kot pravi Jasna Nadles, jo je najbolj zbodlo v oči dejstvo, da je večina denarja ostala v Ljubljani: “So sicer izjeme, ena svetla je Jazz Cerkno, česar sem zelo vesela, a tovrstna centralizacija se mi zdi na dolgi rok izjemno škodljiva in tudi pogubna. Kultura in umetnost bi morali biti dostopni vsem in v vseh okoljih.”

Kultura je še vedno postranskega pomena

Zavod Jazz Cerkno pripravlja festival Keltika in Jazz Cerkno, unikaten in svetovno prepoznaven festival, zaradi katerega se v majhno mesto že več kot dvajset let z veseljem zgrinjajo tako velika imena jazza kot tudi ljubitelji tovrstne glasbe od vsepovsod. Ministrstvo je cerkljanskemu zavodu na programskem razpisu za prihodnja štiri leta odobrilo 93.804 evrov. “Z dodeljenimi sredstvi smo seveda zadovoljni,” pravi vodja festivala Simon Kenda in dodaja, da so v zadnjem programskem obdobju veliko dela vložili v kakovost programa, še več pa v pripravo programov za obdobje 2018-2021 in prijavo na razpis. “Kultura je med državnimi resorji žal še vedno postranskega pomena in dokler bo tako, ne bomo imeli primerno močnega ministrstva,” razmišlja Kenda. Dodaja, da si samozaposleni in nevladni sektor želijo, da bi razpisna sredstva za kulturo sledila stanju v kulturi in predvsem gospodarski rasti. “Žal se sredstva manjšajo oziroma prerazporejajo. Po mojem mnenju je ministrstvo za kulturo precej finančno podhranjeno, poleg tega pa bi moralo jasneje definirati in z dialogom uskladiti kulturno politiko in ji slediti.”

Problem je birokracija

Na vse težje in že tudi nevzdržne razmere, v katerih poskušajo delati in preživeti likovni ustvarjalci, že vrsto let opozarja Zveza društev likovnih umetnikov Slovenije, ki jo zadnjih šest let vodi akademski slikar Aleš Sedmak. Na tokratnem programskem razpisu je društvo prejelo 80.690 evrov. “Pričakovali smo nekoliko več, a veliko bolj se mi zdi smiselno govoriti o dolgoročni strategiji in sistemskih ukrepih, s katerimi bi lahko likovniki v sodelovanju z ministrstvom oblikovali smernice, prek katerih bi prišli do položaja, ki bi bil 'normalen', primerljiv z evropskimi državami, in bi omogočal, da naši avtorji lahko od svojega dela živijo,” pojasnjuje Sedmak, ki v imenu ZDSLU že dolgo opozarja, da je eden ključnih problemov na področju likovne umetnosti pri nas povsem neurejen in nereguliran trg umetniških del. A kljub številnim kritikam, ki jih je deležen minister Peršak, Sedmak priznava, da je bilo v tem mandatu, ki si ga je sedanji minister delil z Julijano Bizjak Mlakar, vendarle strojenih nekaj drobnih korakov v pravo smer: “Eden od njih je gotovo novela zakona o obveznem deležu za umetnost v javnih investicijah, ki ga je predlagala stranka SMC, sprejel pa državni zbor. Gre za ukrep, ki ga poznajo v vseh evropskih državah. Trenutno pa je v javni razpravi nov predlog zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi, ki kljub številnim pomanjkljivostim prinaša pomembno poglavje za likovnike, saj predvideva, da bi stanovska društva pridobila nekoliko več pristojnosti.”

Sedmak ocenjuje, da glavni problem slovenske kulture niso aktualni ministri, ampak do skrajnosti zbirokratiziran in neživljenjski administrativni aparat: “Bili so kulturni ministri, ki so imeli dobre ideje, pobude in energijo, a niso uspeli stvari premakniti.”


Komentar novinarja

Maksimiljana Ipavec

Strgana suknja

Pred natanko enim letom je predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer na državni proslavi ob kulturnem prazniku povedal, da je slovenska umetnost podhranjena. Da umira: “Umetniki, ki so v svojem življenju ustvarili na desetine knjig, na stotine slik, množico skladb, umetniki, ki so na odrskih deskah pustili življenje, danes spadajo med socialne probleme in delijo svojo bedo z opeharjenimi delavci, upokojenci in brezdomci. Država, ki tako počne s svojimi ustvarjalnimi ljudmi,...

Preberi več

Najbolj brano