Volkov je preprosto preveč

“Dokler bo imel potrošnik dovolj poceni hrane v supermarketu, kmet ni zanimiv. Ljudem so bolj zanimive zveri kot hrana, ki jo kmet pridela. Dokler je tako, se nihče ne bo ukvarjal s problemom,” je predsednik KGZS Cvetko Zupančič včeraj izpostavil na posvetu o paši domačih živali na Primorskem ob prisotnosti velikih zveri. Lovci in kmetje menijo, da je teh preveč in zahtevajo zmanjšanje populacije na raven devetdesetih let.

AJDOVŠČINA > Bik, tele in 21 koz je črna statistika volčjih pohodov na ograjenih pašnikih od Predmeje do Podkraja v času od 22. oktobra do 13. novembra lani.

Zaradi teh in podobnih primerov v zadnjem času so se v novogoriški območni enoti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije odločili izpostaviti problematiko paše živine na severnem Primorskem, in od pristojnih zahtevati konkretne rešitve.

Božo Kobal

kmet

“Čigav je volk? Moj ni, vaš tudi ne. Ali je od države? Če je njen, naj ga da na povodec, tako kot moramo imeti danes vsakega psa na povodcu. Ovratnico že ima.”

Črede ne bodo redili za zveri

”Kmete je strah zaradi pomorov v bližini domačij in ne vidijo, kako bi še lahko redili živali. Normalno je, da morajo tudi zveri preživeti, a rejci ne vidijo smisla, da bi črede redili za hrano zverem. Teh je na našem območju preveč. Če kmetje živine ne bodo mogli več imeti na paši, bo krajina ostala neobdelana, in bo nezanimiva tudi za turiste. Tedaj nam ne bodo koristile ne ograje ne mreže,” je skrb rejcev živali z območja od Nanosa do Posočja povzela vodja ajdovske izpostave kmetijske svetovalne službe Marta Koruza.

Božo Kobal z ekološke kmetijeiz Bele je bil tretji, ki ga je jeseni obiskal volčji trop in mu pokončal dve kozi, na kmetiji pa redi 20 glav goveda, 30 koz z mladiči in dva konja. “Če do aprila ne bo rešitve, ne vem, če bom še kmetoval. Imam 14 hektarjev ograjenih površin, pasemo približno šest mesecev. Pašnik sem ogradil z žico, ampak ta ne ustavi volka. Če je prenizka, jo bo preskočil, če je mreža, bo skopal prehod pod njo. Mi nismo tukaj zaradi odškodnin. Tukaj smo, da bomo delali in gospodarili na svoji zemlji. Mislim, da imamo to pravico. Volkove je treba odstraniti z našega območja, kot je to storila že Marija Terezija.”

Volk naj bo lovna divjad, pravijo kmetje in lovci

Ob vsakdanjih izkušnjah so kmetje in lovci, ki zaradi večje populacije volkov opažajo upad srnjadi in druge divjadi v loviščih, včeraj kot ključno težavo izpostavili upravljanje z zvermi. “Vse študije in dokumenti ugotavljajo, da se številčnost medveda in volka, v zadnjem času pa tudi šakala, povečuje. Po zadnjih podatkih je medvedov za 30 odstotkov več kot leta 2007 oziroma približno 600, v letu 1990 pa jih je bilo približno 150. Problema z volkovi tedaj ni bilo, danes je velik. Na KGZS predlagamo, da se število zveri vrne na raven leta 1990, ko niso bile ogrožene, sobivanje pa je bilo znosno,” je menil predsednik KGZS Cvetko Zupančič. Podpredsednik zbornice Branko Tomažič je dodal: “MOP in ministrstvo za kmetijstvo naj takoj začneta reševati problem in volka in šakala uvrstita med lovno divjad. Država kot lastnica zveri naj poskrbi, da te ne bodo delale škode domačim živalim, gospodarjenje z zvermi naj se vrne na ministrstvo za kmetijstvo, ki ima večji posluh.”

Tudi sicer so udeleženci izrekli precej očitkov na račun (ne)ukrepanja ministrstva za okolje ter nevladnih organizacij, ki po njihovem mnenju neupravičeno uveljavljajo zaščito za te živali. Preseneča jih tudi začasna odredba sodišča, ki je po pritožbi nevladnih organizacij ustavilo izvajanje uredbe vlade o odstrelu medvedov in volkov v 2018. Alojz Marn z ministrstva za okolje in prostor je priznal, da gre za kompleksno zadevo, pri kateri ima vsaka stran svoje interese. Je pa še vedno prepričan, da je mogoče z zaščitnimi ukrepi, ki jih kmetje ponekod že izvajajo, škodo zmanjšati. A kmete razume. “Razumljivo je, da nihče ne pride z veseljem na pašnik, ko vidi, kaj se je zgodilo čredi. Treba pa je vedeti, da v prostoru nismo sami in da se je treba prilagajati.”

---