“Končno novo življenje za skupno lastnino”

“Končno! Končno prihaja novo življenje za skupno lastnino!” je v zaključku nedeljskega posveta v Trstu poudaril predsednik italijanskega ustavnega sodišča Paolo Grossi.

Na posvetu v veliki dvorani tržaške univerze so se zbrali vsi, 
ki so se leta borili za zakon, med njimi poslanec Giorgio 
Pagliari, ustavni sodnik Paolo Grossi in predsednik državne 
konzulte Karlo Grgič (drugi, tretji in sedmi z leve). Foto: Marica Uršič Zupan
Na posvetu v veliki dvorani tržaške univerze so se zbrali vsi, ki so se leta borili za zakon, med njimi poslanec Giorgio Pagliari, ustavni sodnik Paolo Grossi in predsednik državne konzulte Karlo Grgič (drugi, tretji in sedmi z leve). Foto: Marica Uršič Zupan

TRST > Paolo Grossi, izjemno cenjeni italijanski pravnik in tudi soavtor zakona, ki ga je italijanski parlament potrdil pred dvema mesecema, je imel v mislih prav vsebino zakona, s katero “država priznava obstoj (ne ustanavlja!) skupne lastnine,” kot oblike posedovanja, drugačne od zasebne lastnine, kot jo pozna rimsko pravo. Ta skupna lastnina je vezana na poseben način upravljanja, kot ga poznajo starodavne skupnosti in ga prenašajo iz roda v rod, nekatere še iz predrimskih časov.

Italijanska država je s tem zakonom naredila korak, ki bo lahko zgled tudi drugim državam, saj je skupna lastnina prisotna skoraj povsod po svetu, a skoraj povsod tudi ogrožena. Na to je med obiskom v Argentini opozoril tudi papež Frančišek, ko se je srečal s skupnostmi, ki jim država ne priznava pravice do skupne zemlje, kot je opozoril Marian Marcello, podpredsednik Državne konzulte skupne lastnine Italije, ki se je več kot desetletje intenzivno borila za sprejem zakona. Izjemno delo, so poudarili vsi sodelujoči, je pri tem opravil dolgoletni predsednik konzulte, zamejski Slovenec Karlo Grgič.

Ta skupna lastnina je vezana na poseben način upravljanja, kot ga poznajo starodavne skupnosti in ga prenašajo iz roda v rod, nekatere še iz predrimskih časov.

Udeležba na visoki ravni

Tudi zaradi izjemnih naporov zamejskih jusarjev je v nedeljo iz Rima v Trst pripotoval ne samo predsednik ustavnega sodišča Paolo Grossi, temveč tudi prvopodpisani predlagatelj zakona, senator Giorgio Pagliari, čeprav ima prav te dni veliko dela s predvolilno kampanjo v svojem volilnem okrožju, pa tudi redni profesor primerjalnega agrarnega prava na rimski univerzi Alberto Germano, iz Torina pa profesor ustavnega prava na tamkajšnji univerzi Matteo Cosulich.

Posvet, ki je bil obenem tudi občni zbor Agrarne skupnosti jusov in srenj v Tržaški pokrajini, je gostila tržaška univerza, udeležili pa so se ga tudi predstavniki vseh ključnih političnih in kmečkih organizacij v zamejstvu, predstavniki slovenskega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter predsednik in tajnik Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije.


Najbolj brano