Dodana vrednost in politične točke

Seja novogoriškega mestnega sveta, na kateri so svetniki občino zadolžili za sedem milijonov, večino kredita pa namenili nakupom zemljišč in stavb, je minila mirno. Preveč mirno. Pa ne zato, ker bi obstajal kakršenkoli indic, da uprava Mateja Arčona ravna negospodarno. Temveč zato, ker je sedem milijonov denar, za katerega bi moral človek s povprečno plačo delati pol tisočletja. Prebivalci krajevne skupnosti Ravnica bi, denimo, za to vsoto morali garati dobri dve leti. Če bi bili seveda v službi prav vsi.

Matematika je eksaktna znanost, kar pa ne pomeni, da z njo ni moč manipulirati. Dva milijona za nakup zemljišča in tri za komunalno opremo, ki jih občinska uprava vlaga v bodočo cono Meblo vzhod, je zato moč videti kot vrtoglavo vsoto. A tudi kot razumno naložbo, ki bo v prihodnosti prinesla visoke obresti. Ni se moč znebiti vtisa, da večina svetnikov ne razmišlja ne o enem ne o drugem vidiku. In se, če se že ukvarjajo z računstvom, posvečajo volilni matematiki.

Je obrtna cona dovolj ambiciozni načrt, da si res zasluži ime največjega gospodarskega podviga v zadnjem času?

Novogoriški župan je politična žival. In opravlja svoje delo. Ima dovolj kilometrine, da zna sklepati zavezništva ter poskrbeti, da njegove najdragocenejše ladje pridejo v pristanišče. Še posebej, ko je do odločitve o novem mandatu manj kot leto dni. A sklepanje vnaprejšnjih kompromisov in pomanjkanje političnega poguma sta v občinski dvorani v kali zatrla verodostojno razpravo o tem, kako bo občina dejansko gradila svojo gospodarsko prihodnost.

Je komunalno opremljena obrtna cona, v katero lahko pride kdorkoli, seveda, če za to plača ne ravno nizko kupnino, ali pa tudi nihče, res dovolj ambiciozni načrt, da si zasluži ime največjega gospodarskega podviga v zadnjem času? Ali ne bi bilo dobro razmisliti o tem, kako bi gospodarstvo podprli še drugače? Katere panoge so v mestu, glede na značilnosti okolja ter že obstoječe znanje in izkušnje, perspektivne? Ali ni položaj bodoče cone med Mipom, ki je dolga leta propadal, zdaj pa je končno doživel preporod, ter trgovskimi centri, ki so predolgo dominirali v občinski gospodarski politiki, simboličen, skorajda poetičen? In ali ne bi bil čas za spoznanje, da razvoju ni mar ne za volitve ne razpise? In še manj za drobne lokalne kupčije, zaradi katerih na občinskih sejah nastane tisti zlovešči mir.

---

---