"Meddržavni spor rešujejo na nas ribičih, to ni način"

Koprski ribič Silvano Radin, ki ima svoje podjetje, je prejel več kot 12.000 evrov kazni (šest pošiljk po 15.000 kun), njegov kolega Elvin Sabadin, ki ima s.p., pa jo je odnesel "zgolj" s 670 evri kazni (dvakrat po 2500 kun). Premier Miro Cerar je danes na Brdu pri Kranju zagotovil, da slovenski ribiči ne bodo čutili nobenih posledic glede kazni, ki jim jih je izdala Hrvaška.

KOPER > “Nisem še niti dobro prebral. Kazni bomo poslali puljskemu odvetniku, ki nas zastopa, in potem bomo videli dalje,” nam je povedal Silvano Radin. Prejel je šest pisem, v vsakem pa je kazen, in sicer 10.000 kun (približno 1300 evrov) za pravno osebo, torej za Radinovo podjetje, ter 5000 kun (približno 670 evrov) za fizično osebo. Seštevek kazni torej znaša približno 12.000 evrov. V prihodnje, pravi, ne bo več tvegal kazni in bo raje lovil drugje.

"Dobil sem dve kazni v enem dnevu, in sicer ko sem čez sredinsko črto lovil v decembru," razlaga Elvin Sabadin. Kot doda, lovi na območju, ki v skladu s sodbo mednarodnega arbitražnega sodišča pripada Sloveniji, a si ga lasti tudi Hrvaška, če in ko so tam ribe, in ne hodi tja izzivat. "Meddržavni spor rešujejo na nas ribičih, to ni način," je komentiral Sabadin.

Hrvaški odvetnik Ivica Senjak, ki ga je naša država pooblastila za zastopanje slovenskih ribičev, je za Primorske novice nedavno povedal, da bo kazni ribičev preučil in se nanje zagotovo pritožil. Prepričan je, da kazni ne bo treba plačati, saj če se o poteku ne moreta sporazumeti vodstvi obeh držav, kako naj krivdo za to nosijo ribiči, ki so celo lovili v policijskem spremstvu.

"Tudi jaz sem dobil kazen, dvakrat po 2000 kun (538 evrov op.p.). Z odvetnikom iz Pulja smo že govorili in se bo oglasil pri nas, da mu podpišemo pooblastilo za zastopanje," pa je povedal izolski ribič Robert Radolovič. Kot je še dodal, ga kazen prav nič ne skrbi in bo še naprej lovil na svojem tradicionalnem lovišču, "pa na bo tam Slovenija ali Hrvaška". "Se bosta državi že zmenili, to ni moj problem," pristavi.

Hrvaške kazni so posledica slovenskega ukrepa, ki je po uveljavitvi arbitražne razsodbe v naš pravni red poslala kazni hrvaškim ribičem, ki so lovili do polovice Piranskega zaliva, kar pa v skladu z razsodbo sodi v slovenske vode. Tako Hrvaška kot Slovenija svoje ribiče mirita, da kazni ne bo treba plačati, saj niso upravičene.

V ponedeljek pa sta prvih 14 slovenskih kazni zaradi kršitev meje prejel dobila savudrijski ribič Diego Makovac in njegova soproga. Po poročanju hrvaških medijev sta prejela po sedem slovenskih plačilnih nalogov za 500 evrov, kar pomeni, da bosta morala plačati skupno 9000 evrov kazni. Ribiške zdrahe so se danes znašle tudi na dnevnem redu seje hrvaške vlade. Hrvaški premier Andrej Plenković je potrdil, da se bo minister za pravosodje Dražen Bošnjaković popoldne v Umagu srečal s savudrijskimi ribiči. Plenković je dejal, da se bodo natančno dogovorili o načinih ustrezne pravne pomoči hrvaškim ribičem, da ne bodo zaradi slovenskih plačilnih nalogov v slabšem položaju. Plenković je hrvaškim ribičem sporočil, da so lahko mirni, ker bo hrvaška vlada trdno vztrajala pri vseh stališčih in obveznostih, ki jih je prevzela glede njihove zaščite.

Cerar: "Naši ribiči ne smejo čutiti nobenih finančnih in drugih bremen"

Slovenski predsednik Miro Cerar je danes na Brdu pri Kranju zagotovil, da slovenski ribiči ne bodo čutili nobenih posledic glede kazni, ki jim jih je izdala Hrvaška zaradi prečkanja sredinske meje v Piranskem zalivu. "Naši ribiči ne smejo čutiti nobenih finančnih in drugih bremen v tem primeru," je dejal Cerar. “Z interventnim zakonom smo poskrbeli za vso pravno varnost tudi naših ribičev. V primeru, če bo prišlo do kakršnekoli motnje v njihovem delu, torej ko bodo ribarili ali če bo prišlo do kakšnih izrečenih kazni na hrvaški strani, jim je zagotovljena (...) vsa pravna pomoč in sredstva na strani naše države, s katerimi bomo pokrili njihove stroške in vse tisto, kar bi jih bremenilo," je dejal Cerar na skupni novinarski konferenci s srbsko premierko Ano Brnabić, na kateri sta spregovorila tudi o problemu arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki je slednja ne priznava.

Tudi zunanji minister Karl Erjavec je slovenskim novinarjem ob robu srečanja vlad Slovenije in Srbije, ki je potekalo na Brdu pri Kranju, dejal, da je "zelo neprijetno, da hrvaška politika živi zunaj realnega sveta, ker očitno pošilja kazni za ribolov slovenskih ribičev v slovenskem morju". To je nedopustno in daleč od tistega, kar stalno govori hrvaški premier Andrej Plenković, da se je treba izogibati incidentom, je izpostavil.

Spomnil je, da je arbitražna sodba prvič določila mejo na morju med državama, ki ne teče po sredini Piranskega zaliva. Meni da "mora Evropska komisija začeti resno ukrepati, ker sicer bo to imelo zelo škodljive posledice". "Bliža se tudi turistična sezona in takšne poteze Hrvaške so neumestne, nepotrebne, nezakonite", in kažejo, da hrvaška politika ni zrela za EU, se je odzval na današnjo novico, da so slovenski ribiči dobili prve kazni iz Hrvaške, ker so prečkali sredinsko črto v Piranskem zalivu, s tem pa naj bi nezakonito vstopili v hrvaško teritorialno morje.

Cerar je sicer izrazil pričakovanje, "da bo Hrvaška le spoznala, da v tem primeru krši mednarodno in evropsko pravo in da se na ta način izogiba edinemu možnemu pristopu, da se ta zadeva dokončno razreši". Dodal je še, da je srbski kolegici podrobno predstavil slovenska stališča.

Ana Brnabić: "Ta spor dodatno zapleta odprta vprašanja meja na Zahodnem Balkanu"

Brnabićeva je dejala, da je "Srbija vedno zagovarjala spoštovanje mednarodnega prava". "Če gremo v smer, da se mednarodnega prava ne spoštuje, potem ni nobenih meja in nobenih standardov, v okviru katerih se lahko gibamo. Mogoče bo vse in nič. Tako da je naše stališče konsistentno še naprej, da je treba mednarodno pravo spoštovati," je dejala.

Čeprav gre za vprašanje med dvema državama članicama EU, je to pomembno tudi za Zahodni Balkan, je še poudarila in dodala, da "ta spor in nepriznavanje arbitraže vsekakor dodatno zapleta odprta vprašanja meja na Zahodnem Balkanu". "Če se dve državi ne moreta dogovoriti dvostransko glede odprtega vprašanja meje (...) potem je edina druga možnost mednarodna arbitraža," je dejala.

Če se mednarodno arbitražo postavi pod vprašaj, potem tudi EU ne more predlagati kandidatkam uporabe tega mehanizma. "In v tem smislu upamo, da bo do rešitve prišlo hitro in da bo rešitev predstavljala model, po katerem se bodo lahko ravnale tudi druge države," je še dejala Brnabićeva.

Tudi Cerar je poudaril, da bi morala biti dve članici EU, v tem primeru Hrvaška in Slovenija, dober zgled kandidatkam v procesu pridruževanja EU. "Predvsem na način, da spoštujeta vladavino prava, evropski pravni red in mednarodno pravo. Ker sicer ne vem, kako bodo prepričljive zahteve EU po spoštovanju vladavine prava proti kandidatkam," je dejal.

---